"Pokojninski sistem mora zaščititi kakovost življenja ljudi v pokoju, ne pa jih voditi v revščino," je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. "Pokojnine ne smejo biti miloščina, ki bo ljudi prisilila k prošnji za socialno pomoč."
Varstveni dodatek, ki ga zdaj dobiva približno 40.000 upokojencev, se po predlagani reformi seli iz pokojninskega sistema v sistem socialnih pravic, kjer pa bo treba zastaviti svoje premoženje, je spomnil. "To ni več solidarnost, to je potem biznis," opozarja.
"Predlagani način usklajevanja pokojnin je za nas velik problem," je dejal predsednik sindikata upokojencev Konrad Breznik. "Pomenil bo znižanje pokojnin, to pa bo velik udarec za upokojence z nizkimi pokojninami."
V sindikatu se zavzemajo za usklajevanje pokojnin z rastjo plač, kot velja po zdajšnjem sistemu. Pristali bi tudi na predlog koalicijske DeSUS, po katerem bi rast plač upoštevali v 80 odstotkih in v 20 odstotkih inflacijo.
Predlagana pokojninska reforma predvideva način usklajevanja, ki bo rast plač upošteval le v 60 odstotkih, rast inflacije pa v 40 odstotkih.
Po Breznikovih besedah nasprotujejo tudi zvišanju starostne meje za upokojitev na 65 let za oba spola. Za polno pokojnino bi moralo zadostovati 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske, je dejal. Predlaganih pogojev za polno starostno pokojnino številni ne bodo mogli izpolniti, opozarjajo v sindikatu.
Poleg tega nasprotujejo podaljšanju obdobja za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 18 na 34 let, kar bo po njihovem opozorilu znižalo pokojninsko osnovo. To obdobje se lahko podaljša največ na 24 let, pravijo.
Po besedah sekretarja sindikata Miloša Mikoliča so svoje predloge že poslali predsednikoma vlade in državnega zbora Borutu Pahorju in Pavlu Gantarju ter poslanskim skupinam.
Po predlogu novega pokojninskega zakona, ki ga je vlada septembra pripravila za obravnavo v DZ, bo treba za starostno pokojnino postopoma dopolniti 65 let starosti ne glede na spol.
