Do leta 2023 bi - ob položaju, ki ga imamo v pokojninski blagajni, in ob znanih demografskih trendih - po Gasparijevih besedah samo pokojninski sistem prispeval dodatnih 23 odstotnih točk BDP k našemu javnemu dolgu. Vsako leto bi se ta dolg torej povečal za približno eno odstotno točko BDP, s čimer bi se javni dolg povzpel prek 60 odstotkov BDP, brez učinkov proračunskega primanjkljaja.

"S tem bi nastala katastrofalna situacija, za katero nihče ne bi hotel biti odgovoren," poudarja Gaspari, ki zagovarja podaljšanje delovne aktivnosti. Če želimo ločiti rast pokojnin in plač je ta poseg po njegovih besedah nujen, ni ekstremen, ni kratkoročen, ne favorizira ali postavlja v slabši položaj posameznih skupin prebivalstva. "Nesprejemljiva je zahteva sindikatov, da ostane tako, kot je," je prepričan minister za razvoj in evropske zadeve.

Za pravično zdravstveno reformo se mora po Gasparijevih besedah zdajšnji način dodatnega prostovoljnega zavarovanja, ki je izrazito nepravičen, ker vsi plačujemo enako premijo, spremeniti. Obvezna oblika plačevanja zdravstvenega zavarovanja mora, kot poudarja minister, biti bolj progresivna glede na dohodke. To pa zahteva omejitev zgornje stopnje prispevkov za socialno varnost.

Gaspari upa, da bo posledica potrditve dogovora s Fidesom nujna reorganizacija zdravstvenega sistema in vodstvenih kadrov v zdravstvenih zavodih, da bosta zagotovljena takšna organizacija in potek dela, da bo oskrba bolnikov stabilna in najmanj enako kakovostna. Treba pa bo resno preveriti tudi učinkovitost delovanja ZZZS, poudarja.

Gaspari se tudi ne strinja, da je bistveno vprašanje plačilo zdravniških dežurstev, temveč kako omogočiti kvalitetno nagrajevanje, a ne skozi birokratski sistem razredov, kot ga imamo zdaj, temveč skozi dinamičen sistem nagrajevanja znotraj bolnišnic. "Če se bomo pogovarjali le o tem, kako bodo plačana zdravniška dežurstva, je to pogovor o premikanju foteljev na palubi Titanika. Titanik pa se pelje naravnost proti ledeni gori. To ni rešitev in ni vprašanje, ki ga je treba rešiti ločeno," navaja.

V zvezi z dokapitalizacijo NLB, o čemer bo skupščina največje slovenske banke odločala 25. novembra, je Gaspari izpostavil vprašanje, zakaj mora imeti NLB dodatno dokapitalizacijo dve leti po zadnji dokapitalizaciji in zakaj dokapitalizacija v predvidenem obsegu. "Na vladi tudi še ni strategije razvoja te banke, ki bi upravičevala 400-milijonsko dokapitalizacijo," je pojasnil minister.

Gasparijevo stališče, ali mora biti država večinski ali manjšinski lastnik NLB, bo, kot pravi, načeloma odvisno od kvalitete predlagane rešitve s strani finančnega ministrstva. "Bi pa želel v gradivu, ki ga bo vlada obravnavala, dobiti odgovore na ta osnovna vprašanja, kako dober je posamezen scenarij. Pri šestih milijardah naložb, ki jih ima država skupaj s Kadom in Sodom, bi lahko ob prodaji nestrateških naložb sredstva prioritetno vložili v NLB, ki je na primer strateška naložba," je pojasnil Gaspari.

Dogajanje v Vegradu in podobnih primerih je po Gasparijevih besedah sramota za tiste, ki podjetje vodijo. Kot meni, pa gre tudi za nesposobnost države, da ne ukrepa prek družbe PDP. "Tako, da bi zbrala majhne upnike in dosegla, da upniki predlagajo drugačen program prisilne poravnave, kot ga je predlagalo staro vodstvo podjetja, in izločijo zdajšnje lastnike iz upravljanja tega podjetja," je dejal in dodal, da za to obstajajo zakonske možnosti, vprašanje pa je, ali obstaja volja, da se te zakonske rešitve uporabijo v praksi.

Gaspari je še poudaril, da se bo prihodnje leto proračunski primanjkljaj moral zmanjšati s 5,5 odstotka na približno štiri odstotke BDP, če želimo priti do leta 2013 pod tri odstotke BDP. O učinkih izhodne strategije na proračun za 2011 pa za zdaj še ne more govoriti, ker še ni dokončno jasno, kaj bo s politiko plač, usklajevanjem pokojnin in drugimi vprašanji, o katerih se še pogajajo in socialno dogovarjajo.

Medtem ko poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici letošnjega leta kaže porazno sliko - proračunski prilivi so znašali le 41 odstotkov načrtovanih, primanjkljaj pa je z 1,3 milijarde evrov že po šestih mesecih dosegel tri četrtine letnega minusa -, Gasparija gibanja fiskalnega salda znotraj leta ne vznemirjajo. "Veliko je tehničnih razlogov, zato me ne skrbi, da ne bi konec leta dosegli rezultata, ki je predviden," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo primanjkljaj konec leta približno tak, kot je bil predviden z rebalansom.