Zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu

"Lahko rečemo, da je bil osnovni cilj - zmanjšati izpostavljenost tobačnemu dimu med prebivalstvom, predvsem pa med določenimi poklicnimi skupinami - vsekakor dosežen," je zadovoljna Helena Koprivnikar z Inštituta za varovanje zdravje RS. To je pokazala raziskava, ki so jo izvedli pred in po uvedbi ukrepa: če je bilo leta 2006 65 odstotkov polnoletnih ljudi v gostinskih lokalih, doma, na delovnem mestu, med transportom... izpostavljenih tobačnemu dimu, jih je bilo leta 2008 49 odstotkov. "Gre za pomembno zmanjšanje, največji upad pa je bil ravno v gostinskih lokalih in na delovnih mestih," je povedala. Tudi raziskava Evrobarometer je oktobra 2009 Slovenijo uvrstila med države EU z najmanjšo tovrstno izpostavljenostjo, kar kaže, da "smo med državami, kjer se ukrep zelo dobro izvaja in ima zelo dobre učinke."

Zmanjšati število kadilcev

Za oceno uspešnosti doseganja naslednjega cilja zakona - spremeniti kadilske navade in torej zmanjšati število kadilcev - je na voljo manj podatkov. Obsežna raziskava konec 2007 je pokazala, da kadi približno četrtina prebivalcev, starih 15 let in več. Potem so izvajali le telefonske ankete, ki kažejo na morebiten upad deleža kadilcev, ena od novejših telefonski anket pa kaže na podoben delež kadilcev kot pred uvedbo ukrepa.

Da ugotovimo, kakšni so bili dejanski učinki ukrepov na število kadilcev, moramo počakati na rezultate večje, metodološko zahtevnejše raziskave, katere podatki bodo primerljivi z raziskavo iz leta 2007. Izvedbo tovrstne raziskave načrtujejo v naslednjem letu, je povedala Koprivnikarjeva. Če bi se izkazalo, da se je število kadilcev povrnilo v stanje pred zakonom, to ne bi pomenilo razočaranja, meni, saj smo osnovni cilj ukrepov - zmanjševanje izpostavljenosti tobačnemu dimu, saj preko tega zmanjšujemo bolezni, ki so povezane z izpostavljenostjo tobačnemu dimu, v celoti dosegli.

Koristni učinki na zdravje

Da bi lahko izmerili učinke zakona na obolevnost in umrljivost, je minilo še premalo časa, saj se bolezni, ki jih povezujemo z aktivnim in pasivnim kajenjem, pokažejo z zamikom več let ali celo desetletij. Kratkoročne učinke pa so v nekaterih državah, kjer so merili učinke protikadilskih ukrepov na zdravje dihal pri zaposlenih v poklicnih skupinah, ki so močno izpostavljene tobačnemu dimu, že ugotovili. Tako so gostinski delavci manj kašljali, manj so imeli težav pri dihanju, z draženjem oči, grla, zgornjih dihalnih poti...

Podobno kot v nekaterih drugih državah smo tudi v Sloveniji nekaj mesecev po uvedbi ukrepa zabeležili zmanjšanje števila sprejemov v bolnišnice zaradi srčnih infarktov. "Težko je oceniti, koliko tega lahko pripišemo izključno ukrepom, a glede na izkušnje drugih držav bi lahko rekli, da ima ukrep pri tem pomembno vlogo," menijo na IVZ.

Novi trendi: mladi in ženske

Tobačna industrija je v promoviranju kajenja in iskanju novih kupcev svojih izdelkov zelo inovativna in se ukrepom omejevanja rabe tobačnih izdelkov hitro prilagaja. Teh aktivnosti je zelo veliko, v veliki meri pa so usmerjene na mladostnike, pravi Koprivnikarjeva. Kar 80 do 90 odstotkov rednih kadilcev je namreč začelo kaditi v najstniških letih, prav tako so kadilci zelo lojalni svoji znamki, kar usmerja tobačno industrijo, da nove stranke pridobiva med mladostniki. "Čim mlajša oseba začne kaditi, bolj bo zasvojena, teže bo nehala kaditi," opozarja.

Vpliv na gospodarsko dejavnost

Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti kajenju so opozorili, da kajenje zelo narašča tudi med ženskami. V razvitih državah ženske ponekod v kajenju že dohitevajo moške ali pa so jih - na Švedskem in v Islandiji - že prehitele. V Sloveniji glede kajenja pri ženskah ne ugotavljamo večjih premikov, pri moških pa delež kadilcev že dlje časa upada. Tudi pri mladih ni opaziti, da bi dekleta prehitevala fante, tako je leta 2006 med 15-letniki kadilo vsako šesto dekle in vsak peti fant.

Ob uvedbi zakona so gostinci opozarjali, da se bo zaradi prepovedi kajenja v lokalih zmanjšalo število gostov, zaradi zmanjšanega prometa pa bo veliko lokalov moralo zapreti vrata, saj ne bodo rentabilni. Tako je na primer Združenje ponudnikov gostinskih storitev mesec dni po uveljavitvi zakona poročalo, da so predvsem v diskotekah, nočnih barih in manjših lokalih imeli kar 30-odstotni upad prometa.

Ukrepe bo treba dopolniti

Vendar se katastrofične napovedi po podatkih, ki so jih zbrali na ministrstvu za zdravje, niso uresničile. Javno dostopni podatki namreč kažejo, da se mesečno gibanje prihodkov v celotni gostinski dejavnosti, kot tudi v dejavnosti strežbe pijač, v letu 2007, ko je bil zakon uveljavljen, glede na leto 2006 ni bistveno spremenilo. Tudi razmerje med zaprtimi in na novo odprtimi lokali je ostalo približno enako: že res, da se je po uveljavitvi zakona zaprlo več lokalov, kjer strežejo pijače, a se je odprlo več restavracij, gostiln, okrepčevalnic, slaščičarn in kavarn, kažejo podatki, ki jih je zbrala Nataša Blažko.

"Ob uveljavitvi zakona smo povezano delovali tako politika, stroka kot nevladne organizacije, podprla ga je tudi javnost. Ukrep se je zelo prijel in večjih nasprotovanj delov javnosti ni več," pravi Helena Koprivnikar. So pa področja, ki jih bo po mnenju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem rabe tobaka, treba dopolniti.

"Podpiramo znatno zvišanje cen tobačnih izdelkov, saj je to eden najučinkovitejših ukrepov nadzora nad tobakom, cene tobačnih izdelkov pa so v Sloveniji med nižjimi v EU. Na cigaretne škatlice bi dodali še slikovna opozorila, saj imajo večji učinek kot tekstovna; prepovedati bi bilo treba, da bi tobačnim izdelkom dodajali okuse, predvsem sladke in osvežilne; poenotiti embalažo cigaret, da ta ne bi več omogočala oglaševanja preko embalaže, in uveljaviti popolno prepoved oglaševanja, saj je ta sedaj dovoljena na prodajnih mestih tobačnih izdelkov," našteje Koprivnikarjeva.

Nekaj od teh ukrepov bo najverjetneje našlo mesto v akcijskem načrtu za preprečevanje in zmanjševanje rabe tobačnih izdelkov, ki ga pripravljajo pri ministrstvu za zdravje; sprejet naj bi bil že letos, veljal pa bo za obdobje dveh let.