Slovenska družba je zadnja leta postala bolj občutljiva za pojav mobinga ali trpinčenja na delovnem mestu, kot mobing opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Po nacionalni raziskavi o trpinčenju na delovnem mestu (TDM) Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je bila opravljena 2008, je bilo mobingu izpostavljeno 1,5 odstotka anketiranih. Dr. Daniela Brečko se sistematično ukvarja s pojavom mobinga v Sloveniji in je nedavno izdala knjižico Recite mobingu NE, prvo na to temo pri nas.

Zavedanje o mobingu je med ljudmi zadnja leta visoko, pa vendar je prijav malo. Zakaj?

Posamezniki, ki so žrtve mobinga, o njem neradi govorijo, saj je slovenski trg dela majhen. Posameznik, ki delodajalca prijavi zaradi mobinga, je zaradi tega zagotovo težje zaposljiv. Prav zato je treba delati na osebnih obrambnih strategijah, da ohraniš osebno dostojanstvo, in na preprečevanju mobinga v delovnih okoljih.

Najpogostejša negativna dejanja, na katera je pokazala raziskava inštituta, so pretirana delovna obremenitev, širjenje govoric, zadrževanje informacij v zvezi z delom, žaljenje, poniževanje in posmehovanje.

Kadar vodja ali sodelavec ustrahuje druge sodelavce, pomeni, da je tudi njega strah. Kapitalizem je družba strahu, saj zaradi nenehnih sprememb na trgu dela oziroma v globalnem gospodarstvu ne vemo, kaj se bo zgodilo jutri, zato se odpravljanje tega pojava ne more zgoditi čez noč. Ozavestiti je treba, da smo v delovnih okoljih sodelavci povezani in drug od drugega odvisni.

Je torej pojav mobinga izkaz sposobnosti vodje oziroma odsev kulture vodenja v delovnem okolju?

Seveda, saj je vodja tudi menedžer klime. Vodja mora torej opaziti, da se nekdo ne počuti dobro. Včasih ni potrebno prav veliko. To lahko prepozna, že če se dovolj pogosto sprehodi do sodelavcev in se z njimi pogovori. Ljudje si želijo delati v pozitivno naravnanem okolju, želijo biti za svoje delo zavzeti, to pa lahko pokvarijo slabi odnosi, tudi odnos vodstva do njih. Zmotno je prepričanje, da če bo sodelavec manj uspešen, bom pa jaz lahko bolj uspešen. Potrošniška družba, nenehna tekma za dobrinami nas je privedla do tega.

Pomembno je torej vodenje ljudi, neposreden stik s sodelavci, zato se vse bolj uveljavlja tudi vodenje z obiskovanjem sodelavcev, t. i. 'management by walking around'.

Tako je in mlajše generacije to že razumejo, med seboj sodelujejo ter sodelavce vodijo na drugačnih osnovah. Uspešen sodelavec je drugemu sodelavcu pozitivna spodbuda, ne pa razlog za nevoščljivost. In tako lahko uspešneje deluje celotna delovna sredina, kar se ob dobri delovni klimi pozna tudi pri pozitivnih poslovnih rezultatih.