Če so v naši največji banki konec leta 2007 100-milijonsko in sredi leta 2008 kar 300-milijonsko dokapitalizacijo potrebovali zaradi zagotavljanja možnosti za nadaljnjo rast, pa so bili dokapitalizacijski milijoni dejansko porabljeni predvsem za številne dokapitalizacije hčerinskih bank na Balkanu ter za pokrivanje izgub zaradi zgrešenih poslovnih odločitev. V rast posojil se je prelil le manjši del, kar nakazujejo tudi letna poročila NLB. Od konca leta 2007 do konca decembra lani so se namreč posojila matične banke NLB nebančnim strankam zvišala za le okoli 500 milijonov evrov, medtem ko bi skupaj 400 milijonov evrov težki dokapitalizaciji lahko izkoristili za povečanje posojil za več kot štiri milijarde evrov.
Konec leta 2002 je imela NLB pol milijarde evrov kapitala, do konca leta 2006 pa so ga povečali na 664 milijonov evrov. Do decembra lani se je kapital banke zvišal na 1,2 milijarde evrov, brez zadnjih dveh dokapitalizacij pa bi ga banka imela le še 800 milijonov evrov in bi bila na robu kapitalske ustreznosti. Še slabše pa se je v zadnjih dveh letih dogajalo z dobičkom banke. Od leta 2005 do 2007 so v NLB dobiček uspeli zvišati s slabih 50 na skoraj 130 milijonov evrov, leta 2008 se je znižal na raven iz leta 2005, lani pa je NLB končala z več kot 20 milijonov evrov izgube, celotna skupina pa s skoraj 86 milijoni evrov. Tako ne preseneča, da delničarji banke letos predvidoma ne bodo dobili dividend. Tudi lani so bile te le simbolične, saj je NLB svojim lastnikom izplačala le 2,9 milijona evrov, medtem ko je leta 2008 za dividende namenila 47,5 milijona evrov. Od leta 2003 do danes je NLB za izplačilo dividend namenila okoli 210 milijonov evrov, ob tem pa ustvarila tretjino milijarde evrov čistega dobička.
