"Glede na bodoči koncept destinacije Lipica bi igrišče za golf moralo imeti 18 lukenj, če bi želelo biti konkurenčno," navajajo avtorji strategije, med katerimi je tudi zdajšnji direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, in kot okvirni datum za naložbo v širitev golfa zapišejo leti 2013 in 2014.

Ta dokument je bil očitno podlaga za napoved predsednika vlade Boruta Pahorja, da bi Lipica vendarle dobila dodatnih devet lukenj za golf, za kar se je srčno zavzemala Janševa vlada, zdajšnja koalicija pa ji je (ko je bila še opozicija) ostro nasprotovala. Po podatkih iz omenjene strategije je v Sloveniji deset igrišč za golf, poleg Lipice pa so "invalidna" (z zgolj devetimi luknjami) tudi igrišča v Slovenskih Konjicah, Podčetrtku, na Otočcu in v Trnovem v Ljubljani. Kljub temu je vnema po dodatnih devetih luknjah največja v primeru Lipice, ki je edina med njimi kulturni spomenik državnega pomena.

Igor Trebec, predsednik sveta Kobilarne Lipica, ocenjuje, da morebitna razširitev golfa Lipice ne bi rešila. "Če bi golf res prinašal denar, bi ga gradil kapital in to na zemljiščih, ki bi jih dobil na trgu po komercialnih pogojih, ne z državnim denarjem na državnih zemljiščih. Golf je mogoče graditi kjer koli, kobilarno z zakonsko predpisanim načinom varovanja pa imamo samo v Lipici," je prepričan Trebec.

Lipica je bila še leta 2005 četrta najbolj oblegana turistična znamenitost (za Postojnsko jamo, Blejskim otokom in Ljubljanskim gradom), od leta 2007 je na sedmem mestu, saj so jo prehiteli ljubljanski živalski vrt, Škocjanske jame in Predjamski grad. Leta 2009 je število obiskovalcev upadlo za 23,5 indeksne točke glede na leto 2001, še bolj drastičen - kar za 35,6 indeksne točke - pa je bil v tem času osip ogleda predstav jahalne šole.

To kaže, da Lipice ne potiska navzdol le premajhno igrišče za golf, o čemer bodo člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo danes znova razpravljali, temveč še marsikaj drugega. Kaj vse, je mogoče razbrati tudi iz poročila o pregledu Kobilarne Lipica, ki so ga po prevzemu funkcije lansko poletje opravili člani sveta Kobilarne Lipica. Zapišimo le nekaj ugotovitev: najboljši žrebci so nameščeni v premajhnih boksih, prostor za pranje konj je premajhen, neprimeren in nevaren, v konjereji in konjeništvu se ne opravljajo niti osnovne naloge, ni delovnih preizkusov, ki bi se morali izvajati na vseh konjih, izobraževanja kadra v konjereji in konjeništvu ni, v Kobilarni Lipica ni osebe, ki bi skrbela za kulturno dediščino, čeprav je največji kulturni spomenik v državi (poslej bo, kot kaže, tudi brez strokovnega vodje, čeprav naj bi bil bistvo Lipice konj). Protokolarna enota Lipice je bila lani razpuščena, ker je bila državi v sramoto, javni zavod Kobilarna Lipica in gospodarsko družbo Lipica Turizem pa še vedno vodi ista oseba, čeprav so svetniki v svojem poročilu zapisali, da bi bilo treba to urediti drugače, in čeprav je o takšni ureditvi imela pomisleke tudi ministrica za kulturo Majda Širca (ko je bil direktor v Lipici še Matjaž Pust).