Čeprav je dr. Habe velik del svoje delovne dobe strokovno sodeloval s Kobilarno Lipica, na današnjo prireditev ni bil povabljen. Če bi bil na njej slavnostni govornik namesto predsednika vlade Boruta Pahorja, pa bi Slovence takole nagovoril: "Lahko smo ponosni na Lipico in Kras, a ju varujmo pred nestrokovnimi posegi, pred prevelikim vplivom politike in ukrepi ter apetiti lokalnih oblastnikov."

Kobilarna Lipica naj bi v kratkem dobila nov program varstva in razvoja (ne vemo kateri že po osamosvojitvi), vendar profesor Habe opozarja: "Program je lahko idealen, a ga ne morete uresničiti, če v petnajstih letih v Lipici zamenjate deset direktorjev in če je za ta kulturni in naravni spomenik državnega pomena odgovornih pet ministrstev. V svetu Kobilarne Lipica kot njenem najvišjem organu upravljanja žal pogosto sedijo uradniki, ki zastopajo ta različna ministrstva in stališča, med njimi pa ni ustrezne koordinacije. Posledica je ta, da se v Lipici znova ali še vedno ukvarjajo z golfom in igralnico ter vodstvom namesto s tem, kako izboljšati raven in kakovost tamkajšnje konjereje, šolanja, testiranja in prodaje lipicancev ter s slovesom Lipice kot take. Srce me boli, ko to gledam."

Lipico radi primerjajo z avstrijsko kobilarno Piber, a med njima je velika razlika, saj se slovenska kobilarna že leta vedno znova ubada z organizacijskimi in finančnimi težavami. Zakaj?

Kobilarna Piber kot državna kobilarna nima ne igralnice, ne golfa, ne jahalnega programa in turističnega cirkusa, ima pa določen sistem financiranja. Piber je v nasprotju z Lipico podrejen vzreji lipicanca za potrebe španske jahalne šole, je tudi kobilarna, po kateri le določene ure v dnevu organizirajo vodeno spremstvo. Rakava rana Lipice pa so kljub zanjo ugodni zakonodaji menjave vodstev pod vplivom politike, ki tam ne bi smela igrati nobene vloge več. Lipica si zasluži, da postane svetovni spomenik naravne in kulturne dediščine, vendar ne z igralnico in golfom. Golf po moje ne spada na Kras, še najmanj na območje državnega spomenika. Lipica bi morala postati protokolarni objekt, a ne tak, o katerem odloča pet ministrstev. Politikom zato predlagam, naj trezno premislijo, ali bomo v Lipici imeli igralnico in golf ali pa jo nameravajo postaviti v čakalno vrsto za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kako to doseči?

Kobilarna in njeno vodstvo morata priti v roke ljudi s strokovnimi referencami in znanjem ter izkušnjami na področju, ki ga tak zavod zahteva. V Lipici se ne smemo igrati z različnimi pridobitniškimi dejavnostmi, sicer bomo kmalu šli po stopinjah Postojnske jame. Kot simbol in ponos Slovenije bi morala imeti stalno finančno in strokovno podporo države. Morala bi začeti delati na tistih dejavnostih in podobi, ki bi jo pripeljale na seznam Unescove svetovne dediščine, saj bi bila to njena največja popularizacija in marketinška poteza za Slovenijo.

Februarja je bil objavljen razpis za strokovnega vodjo Kobilarne Lipica, vendar se je direktor Tomi Rumpf odločil, da ne bo izbral nikogar in da bodo del nalog strokovnega vodje s pogodbo prenesli na veterinarsko fakulteto. Je takšna rešitev ustrezna?

Lipica absolutno potrebuje strokovnega vodjo, in če ga ne more najti doma, naj ga poišče v tujini, kot ga je nekoč našel Piber. V državno kobilarno morajo priti ljudje, ki imajo reference s področja konjeništva, konjereje in turizma. S konji naj se ukvarja specialist za to področje, s turizmom in hoteli pa nekdo drug, ki ima za to ustrezno znanje in mednarodne izkušnje, kajti ljudi za organizacijo šovov in prireditev bomo že še našli, bistvo Lipice pa je le in bo ostal lipicanec. Dokler bo vse to, kar je zdaj v Lipici, v isti vreči, se stvari ne bodo premaknile na bolje. Ob nadaljnjih tako hitrih menjavah vodstev, konceptov, pristopa in metod dela, kot jih zadnja leta doživlja Lipica, ne bo napredka v smeri, ki sem jo nakazal.

Je prav, da lipicanca podarjamo kot protokolarno darilo, denimo libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju?

Zakaj pa ne, to je bilo odlično darilo! To je najvišje možno darilo za predsednika Gadafija, ki se na konje zelo dobro spozna. Upam le, da so izbrali elitnega lipicanca. Vse drugo bi bilo zanj podcenjevalno. To, da je njegov konj še vedno v Lipici, pa je stvar vlade in tistega, ki ga je podaril. Če bi ga Gadafiju pripeljali v ustreznem aranžmaju in mu ga pred podaritvijo slovesno predstavili, sem prepričan, da bi on najel letalo in dal v Slovenijo pripeljati tisti dve kameli, ki ju je bil podaril premierju Borutu Pahorju.

Je kaj upanja, da bo zdajšnja vlada Lipico vendarle povlekla iz agonije?

Ja, zdajšnji vladi in novemu vodstvu Lipice to iz srca želim - v prid nadaljnjega razvoja Lipice in reje naših lipicancev.