NSKS je v začetku marca napovedal samorazpustitev. Ukrep naj bi bil po eni strani izraz protesta, saj je vodstvo NSKS menilo, da uradna Slovenija ne podpira dovolj političnih in pravnih prizadevanj za celovito enakopravnost koroških Slovencev. Dokaz za to naj bi bilo letošnje precejšnje znižanje sofinanciranja, ki ga Slovenija namenja političnim organizacijam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
Obenem je predsedstvo NSKS vsaj srednjeročno računalo z globljimi vplivi samorazpustitve. Posledično naj bi namreč bili drugi dve predstavniški organizaciji slovenske manjšine, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev (SKS), izzvani, da privolita v oblikovanje skupnega demokratično izvoljenega političnega zastopstva koroških Slovencev. Prav to je eden od osrednjih dolgoletnih ciljev NSKS.
V 48-članskem ZNP pa je na seji 29. marca predlog predsedstva o razpustitvi NSKS do 30. junija letos podprlo le 11 poslancev, 34 jih je bilo proti, preostali so se vzdržali. ZNP je sicer sprejel kolektivni odstop predsedstva, predsednik NSKS Karel Smolle pa je prevzel obveznost, da bo do izvolitve novega vodstva vodil NSKS skupaj z generalno sekretarko Angeliko Mlinar in predsednikom ZNP Jožetom Wakounigom.
Uradno potrejenih informacij o imenih za novo vodstvo NSKS pred ponedeljkovo sejo ni. Po informacijah iz bolje obveščenih krogov pa ni izključeno, da bo organizacijo še naprej vodil Smolle.
