Doštudiral sem na dveh fakultetah, pravkar dokončujem podiplomski študij na tretji in lahko rečem, da je od vseh fakultet izkušnja s filozofsko fakulteto najslabša. Tudi sam sem imel priložnost spoznati način nedela, nezainteresiranosti in ignorance profesorjev filozofske fakultete, konkretno tistih z oddelka za sociologijo (ne mečem vseh profesorjev tega oddelka v isti koš, izjeme so, a redke).
Torej, tudi sam sem bil večkrat podobnih misli kot g. Zorman. Zakaj? Na primer zato, ker mora študent dva meseca čakati na odziv po elektronski pošti od profesorja, ki je pred tem naročil, naj se ga najprej kontaktira po elektronski pošti, šele nato bo dobil zeleno luč za srečanje na govorilnih urah; ker pride študent na govorilne ure, čaka profesorja, a govorilne ure odpadejo - ne enkrat, štirikrat zapovrstjo, brez predhodnega obvestila; ker je študent naveličan večnega čakanja in ja, kakšen od študentov je celo tako predrzen, da si upa v tajništvu vprašati, kje je profesor, in potem dobi nejevoljno pojasnilo, da profesorja tisti dan spet ne bo…
Ko bo zaposlenim in pogodbenim sodelavcem na fakultetah prišlo v zavest, da biti profesor pomeni ukvarjati se s študenti, korektno predavati snov, in bo to njihovo osnovno delo, potem bo verjetno tudi takih nesporazumov manj. Tako pa je večina profesorjev dejavnih še v številnih drugih ustanovah (seveda temu ne nasprotujem, dokler to ni v času in na škodo profesure), ki jim v resnici predstavljajo prioriteto, saj tam prejemajo dodatno plačilo. Zaposlitev na fakulteti profesorjem v prvi vrsti predstavlja zagotovljeno redno plačo, pri čemer ni posledic, če svoje delo opravljajo neprofesionalno. In takih profesorjev ni malo…
Roman Novak
