NLB ima v Banki Celje trenutno 49,55-odstotni lastniški delež, da bi jo lahko vključila v konsolidirano bilanco, pa mora lastništvo povečati na več kot 51 odstotkov. Banka mora za to pridobiti dovoljenja kar treh nadzornikov oziroma regulatorjev, namreč Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Urada za varstvo konkurence.
V NLB, ki jo vodi nekdanji centralni bančnik Božo Jašovič, so povedali le, da "spremembe v strategiji NLB do Banke Celje ni in da še naprej ostaja pridružena članica NLB Skupine". "V kolikor bi prišlo do spremembe njenega statusa v NLB Skupini, bi bilo treba predhodno sprejeti ustrezne odločitve na pristojnih organih odločanja," so izjavili. O tem naj bi že na letošnji skupščini odločali delničarji NLB, menda že maja.
Po neuradnih informacijah naj bi se NLB o možnosti povečanja lastniškega deleža v Banki Celje že pogovarjala z direktorjem UVK Janijem Sorškom, vendar teh informacij ni želel komentirati. UVK mora namreč preveriti, ali bi s prevzemom prišlo do prevelike koncentracije na katerem od trgov - možna ovira bi menda lahko bil tržni delež pri poslovanju s prebivalstvom.
V molk so se zavili tudi v Banki Slovenije, ki bi se ob takšni konsolidaciji morala izreči o morebitnih sistemskih tveganjih. Na naše izrecno vprašanje, ali jim je NLB posredovala prošnjo za odobritev povečanja lastniškega deleža v Banki Celje so pri guvernerju Marku Kranjcu odgovorili, da "Banka Slovenije o konkretnih postopkih do nadzorovanih subjektov ne sme posredovati informacij novinarjem, tudi ne tega, ali postopke, o katerih sprašujete, nadzornik obravnava. Stališča nadzornika o zadevah, ki vas zanimajo, so lahko tudi tržno občutljive informacije," so nam pojasnili včeraj. Nekateri poznavalci razmer sicer opozarjajo, da bi lahko bil razlog za regulatorjevo nenaklonjenost načrtom NLB večkrat napovedovani vstop novega lastnika v NLB.
Ob tem velja omeniti, da je Banka Slovenije leta 2002 (vodil jo je Mitja Gaspari), ko je belgijski KBC izdal soglasje za pridobitev 34-odstotnega lastniškega deleža NLB, nadaljnje povečevanje njihovega deleža pogojevala z zmanjšanjem lastništva NLB v Banki Celje pod deset odstotkov. Zgodilo se je prav nasprotno. KBC do večinskega deleža v NLB zaradi nasprotovanja politike ni prišla nikoli, NLB pa je v Banki Celje že leta 2004 pridobila 49-odstotni lastniški delež. KBC zdaj svoj delež v NLB prodaja, zato Banka Slovenije s tega vidika razlogov za nasprotovanje koncentraciji verjetno nima. Velja še spomniti, da je NLB pred vstopom KBC že imela soglasje regulatorja za povečanje lastništva v celjski banki na več kot 50 odstotkov - podelil ji ga je tedanji guverner in zdajšnji prvi mož Unicredit Banke Slovenije France Arhar.
Po naših informacijah naj bi bil regulator z interesi NLB seznanjen, vendar naj guverner Kranjec ne bi bil preveč naklonjen tej ideji. Na torkovi novinarski konferenci je v zvezi z lastništvom bank dejal, da regulatorja zanimajo predvsem strateški lastniki, če domačih ni mogoče najti, so to lahko tujci. Hkrati je okrcal strategije nekaterih bank - z imeni ni operiral - češ da se preveč osredotočajo na tržne deleže in premalo na dobičkonosnost.
V zgodbo naj bi bil po trditvah naših sogovornikov vpleten tudi Arhar, ki naj bi nasprotoval povečanju lastništva NLB v celjski banki zaradi interesov Unicredit banke Slovenije. Po ocenah nekaterih poznavalcev je pričakovati, da se bo, če bo NLB uradno vložila vlogo za povečanje deleža v Banki Celje na pristojne institucije, v postopek vključil tudi Arhar. Njega bomo za komentarje prosili danes.
