Pismo, v katerem opozarja, da Slovenija ni sposobna prekiniti (komunistične) preteklosti, je presenetilo tako naslovnike kot vodstvo MZZ. To sicer odločitve o morebitnih ukrepih še ni sprejelo.
Dimitrij Rupel kot nekdanji zunanji minister v pismu opozarja na poskuse oživljanja oziroma vračanja v stare čase (več informacij pa lahko, kot je zapisano v spremnem dopisu, dobijo pri mednarodnem tajniku SDS, sicer nesojenem Pahorjevem tiskovnem predstavniku, ki je zdaj zaposlen v vladni službi za evropske zadeve, Anžetu Logarju). Delovanje Pahorjeve koalicije namreč po Ruplovih navedbah spominja na koncept, ki ga je Slovenija leta 1990 opustila, na politično prizorišče pa so se vrnile osebnosti iz preddemokratičnih časov. Pri tem posebej izpostavlja nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je po njegovih navedbah v govoru koprski Zares konec februarja letos izpostavil, da bi danes nasprotoval vstopu Slovenije v Nato.
Večji del pisma nekdanji zunanji minister posveča predsedniku države Danilu Türku, ki je bil zaradi podelitve priznanja nekdanjemu šefu Udbe Tomažu Ertlu deležen ustavne obtožbe. Kot navaja Rupel, bi lahko predsednikov govor ob razpravi o ustavni obtožbi ocenili kot enega najbolj odmevnih ideoloških trenutkov sedanjega režima. Predsednik je namreč pobudo za ustavno obtožbo označil kot pravno neutemeljeno in je celo zagovarjal spravo in odpuščanje osebam s komunistično preteklostjo. Nekdanji zunanji minister oziroma sedanji uradnik na MZZ tuje veleposlanike podrobneje seznanja z vprašanji, ki jih je v zvezi s terorističnim napadom v Velikovcu v Avstriji na predsednika Türka naslovila opozicija, saj je bil ta leta 1979 kot predsednik komisije SZDL za manjšine "član komunistične nomenklature in teoretično odgovoren tudi za slovensko emigracijo in slovensko manjšino v Avstriji".
Ti dogodki so po Ruplovih navedbah potekali v naelektrenem ozračju delavskih protestov, parlamentarne razprave o zakonodaji, ki naj bi istospolnim parom omogočila posvojitev otrok, ter novih razkritij, ki se nanašajo na sprevrženo moralo in politiko vplivnih mrež blizu vlade, koalicijskih strank in oblastnikov. "Ključno vprašanje pa ostaja, kaj se je zgodilo v devetdesetih. Je bil to prelom s komunistično tradicijo ali pa je tedanje dogodke mogoče razumeti kot začasno krizo, ki je bila presežena, da lahko sedanji voditelji nadaljujejo tam, kjer so njihovi tovariši prekinili pred dvajsetimi leti," se na koncu pisma sprašuje Rupel.
