Ob tem so navedli še nekaj kritik na račun gospodarske in kadrovske politike Pahorjeve vlade in poslovanja NLB ter tudi na račun guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca. Četrti poslanec SDS, predsednik preiskovalne komisije Rudolf Petan, pa je zgolj napovedal, da bo Gregor Golobič zdaj dobil status preiskovanca. Pri tem sta SDS načeloma precej previdno podprli tudi obe drugi opozicijski stranki. V SNS, kot je rekel Bogdan Barovič, zato, ker mislijo, da je, kjer je dim, tudi ogenj, ki ga parlament mora pogasiti, Franc Pukšič pa je v imenu SLS ob splošnih kritikah na račun vlade še povedal, da si je koalicija to afero zakuhala sama.

Na drugi strani so v LDS in SD prepričani, da je cilj SDS s to afero uprizoriti politični lov, če pa so res kakšne nepravilnosti, naj jih razčistijo v preiskovalni komisiji. Zraven so kolege iz SDS na primer spraševali, zakaj se denimo ne pogovarjajo o "sramotni" prodaji Slovenske industrije jekla, ali o 21-milijonskem posojilu Dravskih elektrarn Zvonu 1, ki je v lasti katoliške cerkve. Cveta Zalokar Oražem je v razpravi dokazovala, da gre za politično gonjo zoper Zares in njenega predsednika Gregorja Golobiča, in pokazala dokumente, ki sta jih podpisala predsednik uprave NLB Božo Jašovič in član uprave David Benedek, po katerih je Ultra od 6,6 milijona evrov že vrnila 4,1 milijona evrov. V dokumentu so navedene vrste in vrednost zavarovanj vseh petih posojil. Po teh številkah je bilo vseh pet posojil stoodstotno zavarovanih z nepremičninami, hipotekami, terjatvami in menicami.

Minister Gregor Golobič je na seji parlamenta nastopil v vlogi predstavnika vlade, kar mu je omogočilo, da je po šestih letih gonje v parlamentu dobil priložnost uradno odgovoriti na po njegovem prepričanju lažne obtožbe SDS. Po njegovem mnenju je SDS ustvarila afero, ko je njen poslanec Andrej Vizjak dobil v roke izpisek o posojilih Ultre, katerega izdelavo je naročil in menda tudi nekoliko popravil prejšnji predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Vizjak naj bi ta dokument, v katerem je pravilno navedeno, da gre za 6,6 milijona posojil - na RTV so sprva poročali, da je teh posojil trikrat več - a v rubrikah o zavarovanosti posojil so bile (namenoma) zapisane same ničle, poslal RTV Slovenija, ki je, ne da bi njeni novinarji te trditve preverili, zatem objavila, da je Ultra z njegovim posredovanjem dobila ugodnejša posojila kot druga podjetja. Andrej Vizjak naj bi bil nad tem "odkritjem" celo tako navdušen, da je, tako Golobič, svojim prijateljem v Brežicah sporočil "zdaj jih pa imam".

Izredno zasedanje parlamenta se je izteklo v polemiko med Golobičem in Vizjakom. Slednji je namreč trdil, da Golobič znova laže, ko navaja, da NLB Ultri ni reprogramirala nobenega posojila. Pri tem se je skliceval na papir, ki naj bi mu ga med sejo poslal nekdo iz NLB s konkretnimi podatki, da je Ultra aprila lani prosila za reprogram posojila v vrednosti 1,135.186,03 evra, NLB pa ga je odobrila. Golobič je najprej odvrnil, da bo na to in druge Vizjakove trditve odgovoril na seji preiskovalne komisije, Vizjaku pa bo dal tudi priložnost, da svoje laži dokazuje na sodišču.

Po končani razpravi pa je pojasnil, da za ta dokument zagorske NLB ni vedel in zato v svoji razpravi ni bil dovolj natančen. Dokument govori o tem, da je banka najprej z aneksom k pogodbi k posojilu Ultri spremenila dinamiko plačevanja obrokov, zatem pa še ob ustreznih zavarovanjih za dva meseca podaljšala rok njegovega odplačila.