Aleš Zalar je včeraj na Twitter zapisal: "Vodstvo državnega tožilstva zavrača dialog z ministrom o predlogu predpisa, ki bo zagotovil enoten administrativni način dela s tožilskimi spisi.''

Danes pa je temu še dodal: ''In če pride do take zavrnitve vodstva državnega tožilstva, potem to očitno pomeni bojkot pravne države in veliko pove o stanju duha v tem delu pravosodja.“ In nato še pripisal:
"Vodje očitno ne zaupajo tožilcem, da so sposobni samostojno sprejemati odločitve brez nedovoljenega vmešavanja vodij tožilstev. Nezaupnice niso dali meni, pač pa tožilcem, ki jih vodijo.“

"Ni ključno vprašanje to, ali si država lahko privošči, da temeljito prenovi delovanje tožilstva, pač pa, ali si lahko privošči, da tega ne stori. Zavračanje sodelovanja vodij tožilstev pri zagotavljanju zakonitosti njihovega dela me v tem prepričanju utrjuje," je danes še zapisal minister v zvezi s tožilci.

Kot je znano, naj bi se Zalar z vodji okrožnih državnih tožilstev sestal zato, da bi na sestanku skupaj preverili, ali je predlog obveznih navodil o izvajanju državnotožilskega reda, ki ga je izdal po nadzoru na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ustrezen ali pa so v njem kakšne pomanjkljivosti.

Zalar: Zavrnitev sestanka s strani vodij okrožnih tožilstev nezaupnica tožilcem

Pravosodni minister Aleš Zalar odločitev vodij okrožnih tožilstev, da se ne udeležijo sestanka, ne jemlje kot osebno nezaupnico. Po njegovem gre predvsem za nezaupnico vodij okrožnih tožilstev njim podrejenim tožilcem. Prepričan je namreč, da navodilo o uporabo tožilskega reda, ki ga je izdal, varuje samostojnost tožilskega odločanja.

Ker so vodje okrožnih tožilstev v četrtkovem sporočilu ministru zapisali, da se sestanka z ministrom ne bodo udeležili tudi zato, ker bi bilo obravnavanje poročila o nadzoru na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu zunaj njihovih pristojnosti, je Zalar danes pojasnil, zakaj je skupaj z vabilom tožilcem kot delovno gradivo za posvet poslal tudi poročilo o omenjenem nadzoru.

Poročilo je poslal predvsem zato, ker je menil, da bo nekdo, če bo "bral samo predlog navodil za uporabo državnotožilskea reda, ne da bi bral tudi poročilo o ugotovitvah nadzora, morda težko razumel, zakaj je navodilo potrebno in zakaj se z njim urejajo točno določena vprašanja". "Nikakor pa ne iz vabila ne iz kakšnega koli drugega mojega ravnanja ne izhaja, da bi bil ta posvet namenjen obravnavi poročila," je dejal.

Povedal je, da mu vodje okrožnih državnih tožilstev še niso poslali svojega mnenja glede navodil, zato ne ve, kakšno je njihovo mnenje o njih. Kot je dejal, so mu tožilci sicer sporočili, da bo odgovor dobil od generalne državne tožilke, a je ob tem opozoril, da je generalna državna tožilka "samostojen državni organ".

Na ministrstvu zdaj po besedah Zalarja čakajo, da bodo dobili omenjeno mnenje Brezigarjeve - rok za to se izteče v ponedeljek -, nato pa nameravajo navodila tožilskega reda dokončno uveljaviti. Še pred tem bodo posamezen del besedila popravili, če bo iz mnenja Brezigarjeve izhajalo, da bi to kazalo storiti, je zagotovil minister.

Sicer pa je ministrstvo danes predlog navodil tožilskega reda tudi javno predstavilo. Vpogled v njih pokaže, da drugi člen določa, da ima tožilec, ko se odloča o sopodpisu odločitve podrejenega tožilca, dve možnosti: da odločitev sopodpiše ali pa jo odvzame in predodeli drugemu tožilcu. V tem primeru mora odvzem pisno obrazložiti.

Predzadnji člen pa določa štiri primere, ko se lahko zadeva še v času odločanja prenese na drugega tožilca. To se lahko stori v primeru, ko je tožilec izločen; ko je podana daljša odsotnost tožilca; ko gre za odvzem zadeve v okviru 66. člena zakona o državnem tožilstvu; in v primeru odveze od nadaljnjega dela na zadevi. Po besedah državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca se je namreč do zdaj dogajalo, da je nadrejeni tožilec tožilcu odvzel zadevo, ne da bi pisno pojasnil, zakaj natančno mu jo odvzema.

Izjave za javnost se je danes udeležil tudi vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, ki je bil s 1. januarjem dodeljen na ministrstvo za pravosodje za strokovno pomoč pri prenovi kazenske zakonodaje, in izrazil obžalovanje nad odločitvijo svojih tožilskih kolegov, da se sestanka z ministrom ne udeležijo.