Kot je znano, je preiskovalna komisija DZ za ugotovitev politične odgovornosti za štetje t.i. izbrisanih že prejšnji petek sklenila pozvati vlado, da ji v roku treh delovnih dni omogoči vpogled v magnetogram seje vlade z dne 8. januarja 2004.

Poleg tega so trije člani komisije iz vrst opozicije sprejeli sklep, da komisija od ministrstva za notranje zadeve (MNZ) zahteva pridobitev spiska javnih uslužbencev, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence t.i. izbrisanih.

v današnji izjavi za javnost je predsednik preiskovalne komisije Hrovat, sicer poslanec SDS, spomnil, da so zahtevo po predaji spiska večkrat, kot jim sicer nalaga zakon, naslovili na ministrstvo in bi se potemtakem lahko že prej obrnili na sodišče.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal po Hrovatovo "po nepotrebnem zavlačuje in ovira sam postopek" ter "grobo krši ustavno načelo delitve oblasti". Tudi trditev Kresalove v današnjem dopisu, da se preiskovalna komisija postavlja v vlogo sodišča in preiskovalca kaznivih dejanj, je za Hrovata smešna.

"Ravno ministrica je zaradi oviranja kriva, da moram uporabiti določbe, ki nam omogočajo dostop do gradiva," pojasnjuje Hrovat, za katerega absurdnost sedanjega stanja potrjuje dejstvo, da je isti spisek po odločbi upravnega sodišča pridobil javni medij.

Hrovat je obenem izrazil željo, da na komisiji čim prej zaključijo s procesnimi težavami in se posvetijo vsebini.

Na generalnem sekretariatu vlade pa so v pisni izjavi za javnost pojasnili, da so komisiji od 22. novembra 2008 dalje v skladu z njenimi zaprosili posredovali zahtevano dokumentacijo ter s tem omogočil preiskovalni komisiji začetek dela.

Prav tako je generalni sekretariat na podlagi dopisa preiskovalne komisije z dne 11. decembra letos v roku ponovno posredoval še del dokumentacije. Sekretariat pa komisiji ni omogočil dostopa do zahtevanega magnetograma s seje vlade z dne 8. 1. 2004, saj magnetogram ni del uradnih gradiv vlade.

Kot pojasnjujejo, je magnetogram seje vlade "izrazit dokument notranjega delovanja organa". Magnetogram služi zgolj kot instrument za presojo ob potrjevanju zapisnika, po njegovi potrditvi pa obvelja vsebina zapisanih sklepov, ne glede na zapis v magnetogramu, dodajajo.

Po mnenju vladnega sekretariata je glede na "izjemno splošnost" določb zakona o parlamentarni preiskavi pri presoji zahteve preiskovalne komisije treba upoštevati tudi ustavna načela, ki v temelju določajo posamezna razmerja med nosilci oblasti, ter načelo delitve oblasti.

"Dolžnost preiskovalni komisiji posredovati magnetograme sej vlade pomeni takšno vmešavanje v način dela vlade, da se s tem dejansko znatno otežuje njeno normalno delovanje in odločanje, kar pa je v nasprotju z načelom delitve oblasti," še navajajo.

Ker podatki v magnetogramu po definiciji predstavljajo podatke, ki nastanejo v postopku izdelave dokumenta, bi njihovo razkrivanje po mnenju generalnega sekretariata vlade pogosto lahko pripeljalo tudi do napačnega razumevanja sklepov vlade.

Po oceni sekretariata magnetogram tudi ne izpolnjuje standardov gradiva, do katerega bi imela preiskovalna komisija absolutno upravičenje.

Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da so državnozborski komisiji že predložili vso dokumentacijo, ki so jo zahtevali. "Predložili nismo le imen zaposlenih, ki so sodelovali v postopkih," so zapisali.

Kot navajajo, so bili uslužbenci namreč že deležni številnih pritiskov in šikaniranja. Dejstvo pa je tudi, da zakon o parlamentarni preiskavi ne govori jasno o seznamih uslužbencev, pač pa gre za ugotavljanje političnih funkcij, ki jih uradniki nimajo, so še napisali na notranjem ministrstvu.

Član preiskovalne komisije Franco Juri (Zares) pa je v sporočilu za javnost ocenil, da preiskavo štetja izbrisanih po nepotrebnem politizira prav Hrovat, in sicer z vztrajanjem pri zahtevi, "ki jo je na zadnji seji komisije za zaprtimi vrati večina članov komisije ocenila kot nepotrebno za učinkovito parlamentarno preiskavo, ter z odločitvijo, da spisek vseh javnih uslužbencev, udeleženih v postopkih in dokumentaciji izbrisanih zahteva na sodišču".