Po vodstvu Rusov z 2:0 je povsem dišalo po dokončni "usmrtitvi" Kekove čete s še tretjim golom gostiteljev, s katerim bi bilo konec upov za pot na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki. Na njem so se očitno že videli gostitelji, saj so v prostorih VIP temnopolte hostese že točile pivo iz Južne Afrike, tudi kulisa je bila že v barvah uvrstitve Rusije na največji športni dogodek, turistične agencije, ki si obetajo 10.000 ruskih turistov, so že prodajale aranžmaje.

V trenutkih, ko so bili na obzorju vsi obrisi rezultatskega poloma, so se borbeni Slovenci z golom rezervista in slovenskega junaka večera Nejca Pečnika izvili iz izgubljenega položaja in poskrbeli, da bo o potniku na svetovno prvenstvo odločala povratna tekma v sredo ob 20.45 v Ljudskem vrtu. Pot v Južnoafriško republiko je kljub porazu z 1:2 dosegljiva, saj Slovencem v trdnjavi v Ljudskem vrtu napredovanje prinese že minimalna zmaga z 1:0, zato jim ne bo treba divje jurišati. Ker je Slovenija doslej vse prigarala, si za konec zasluži vsaj en poljub sreče za nov čudež - uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Rusi so se predstavili s svojo tradicionalno kombinatorno igro, v kateri pa so bili kljub premoči v tehničnem znanju nevarni le na trenutke, saj so Slovenci brez večjih težav nadzirali dogajanje. Ko je bilo potrebno, je v golu zablestel Handanovič, ko je spektakularno ubranil prodor Žirkova in bombo Ignjaševiča. Rusi so oba gola dosegli v za njih najbolj ugodnih trenutkih, ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa, ko je bilo na igrišču največje mrtvilo. Krvnik slovenskega moštva je bil Dinjar Biljaletdinov, sicer član angleškega prvoligaša Evertona, ki je prvič mojstrsko izigral oba slovenska "štoperja", drugič pa v mrežo pospravil še odbitek, ko je v slovenski obrambi prišlo do razpada sistema.

Ob tem je treba dodati, da je pri obeh golih veliko delo opravil edini klasični napadalec Pavljučenko, sicer ljubljenec gledalcev. Ko Slovenci niso mogli slediti hitremu ruskemu ritmu, v katerem je bila predvsem zvezna vrsta v podrejenem položaju z domačimi umetniki, ki so igrali v ritmu kazačoka, je kazalo na rutinsko zmago. Gostitelji so se umaknili v obrambo in sejali paniko iz protinapadov, Slovenci pa se niso predali. S kolektivnim duhom so se vrnili v igro, z menjavami dvignili ritem in na koncu uprizorili frontalni napad, ki se je končal z golom upanja, Šulerju pa je v 92. minuti izenačenje s parado preprečil vratar Akinfejev. Razočaranje ruskih nogometašev, ki so se predstavili s svojo značilno igro, da nobenega tekmeca na ubijejo s točo golov, je bilo tako veliko, da so po tekmi dobesedno pobegnili v slačilnico in s slovenskimi sploh niso izmenjali dresov.