A, ker se je povraten učinek izpada naročil in izgube prihodkov podjetij začel na banke šele prenašati, se bodo med letom zagotovo še povečale. Bonitetna ocena podjetij je namreč v pretežni meri odvisna od računovodskih izkazov (letnih in medletnih), finančnega položaja dolžnika, zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega toka za odplačilo dolga v prihodnosti, in vsi ti kazalci se poslabšujejo. Banke pa, če se boniteta posojilojemalca močno poslabša, zvišajo obrestno maržo, zahtevajo dodatna zavarovanja, skrajni ukrep pa je odpoved posojila, pravi Marko Popovič iz banke Unicredit.

Pred resnim tveganjem, da bo Slovenija padla v začaran krog, ko podjetja ne bodo mogla več normalno poslovati, banke pa bodo z zaostrovanjem kreditnih pogojev to še poslabšale, je v petkovem nagovoru gospodarstvenikom opozoril tudi premier Borut Pahor.

Tudi iz podatkov Banke Slovenije o bonitetni strukturi kreditnega portfelja bank je razvidno, da se je slednja začela slabšati šele letos. »Marca se je v primerjavi s koncem leta 2008 delež terjatev v skupinah A in B (za 0,5 odstotne točke) znižal na račun povečanja deleža terjatev v skupinah C, D in E (za 0,5 odstotne točke, najbolj na račun povečanja deleža terjatev v skupinah C in D),« so pojasnili v naši centralni banki.

Znižanje bonitetne ocene posojilojemalca pomeni, da mora banka oblikovati dodatne oslabitve oziroma rezervacije. Banke so zaradi slabšanja portfelja imele že konec marca oblikovanih za skoraj 1,5 milijarde evrov oslabitev oziroma rezervacij. Za primerjavo, v celotnem lanskem letu so jih oblikovale za vsega 277 milijonov evrov. Za koliko se bo bonitetna struktura kreditnega portfelja bank letos še poslabšala in ali so banke oblikovale dovolj rezervacij, ne upajo ugibati niti v Banki Slovenije.

»Dejstvo je, da bodo banke zašle v težave, ker se poslabšujejo bonitete podjetij. To pa se bo odražalo na bilancah bank,« je dejal Ivan Ribnikar in dodal, da od bank pričakujejo, da ne bodo delile lanskega dobička. Gospodarska kriza je namreč že močno načela dobičke bank, ki so letos v primerjavi z lani za okoli polovico manjši, izgube konec leta pa ne bi bile nič nenavadnega, so že pred časom opozarjali v centralni banki. »Po zadnjih gospodarskih podatkih, ki jih tudi mi dobivamo za nazaj, kakšnih izboljšanj še ne opažamo. Ali so banke oblikovale dovolj rezervacij, ni mogoče enoznačno odgovoriti. Dejstvo je le, da bo letošnje in prihodnje leto za banke zelo zahtevno,« je previdno ocenil član sveta banke Slovenije Božo Jašovič.

Banke za zdaj, kot nam je zagotovila večina, ki smo jim posredovali vprašanja na to temo, velikega poslabšanja kreditnega portfelja ne opažajo. A opozarjajo, da bodo zaradi slabših makroekonomskih razmer tudi njihovi komitenti postali manj kreditno sposobni, kar pomeni poslabševanje portfelja. Pri tem, razumljivo, opažajo precejšnje razlike med panogami – najbolj so »problematična« podjetja iz gradbeništva, finančne in zavarovalniške industrije (predvsem dejavnost holdingov), avtomobilske industrije, predelovalne dejavnosti, prometa in skladiščenja. V Abanki so zato komitente iz teh panog uvrstili na seznam za podrobnejšo spremljavo, izpostavljenosti v teh panogah pa so omejili s panožnimi limiti, so pojasnili.