"Vzpostavili smo stik z nekaterimi domačimi podjetji na čelu s Petrolom, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri projektu. Pričakujemo, da bo še letos izpeljana tudi investitorska konferenca zainteresiranih podjetij iz regije," so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. Kot je znano, je bila Slovenija do zdaj relativno zadržana do sodelovanja pri gradnji skoraj 1300 kilometrov dolgega naftovoda, ki bi Slovenijo prečkal na območju med hrvaško Reko in Trstom. Čeprav je Slovenija pred dvema letoma podpisala deklaracijo, s katero je skupaj s preostalimi državami na trasi (Italijo, Hrvaško, Srbijo in Romunijo) in pod pokroviteljstvom evropske komisije načelno pristala v sodelovanje pri projektu, naša država v naftovodu do zdaj ni videla ekonomskih koristi.

Ponovna oživitev naftovoda, ki ga močno podpirajo Romunija, Srbija in Hrvaška, je povezana s strateškimi energetskimi premiki v jugovzhodni Evropi. Medtem ko je Rusiji že uspelo položiti papirnate temelje za gradnjo dveh plinovodov na tem območju (poleg Južnega toka še povezave med bolgarskim pristaniščem Burgas in Egejskim morjem), ki ji bodo omogočili dobavo plina v Evropo mimo Ukrajine in Bosporja, so zdaj velik interes za alternativne plinske poti izrazile tudi nekatere ameriške in zahodnoevropske naftne multinacionalke: Statoil, Chevron in Texaco. Tako je v zadnjih mesecih zagon dobila tudi ideja o gradnji plinovoda Beli tok. Ta bi plin iz Kazahstana in Azerbajdžana prek Gruzije, Črnega morja in Ukrajine dobavljal v Romunijo, kjer bi se trasa plinovoda v enem delu priključila trasi naftovoda PEOP. Poznavalci ocenjujejo, da naj bi politične pogovore o naftovodu pospešilo prav povečano zanimanje investitorjev za plinovod Beli tok. Slovenijo je k jasnejši opredelitvi o projektu naftovoda pred kratkim pozval tudi srbski minister za rudarstvo in energetiko Petar Škundrić. "Spremljamo vse aktivnosti, povezane z naftovodom," pojasnjujejo na ministrstvu.

Čeprav naj bi bila idejna "mati" Belega toka ukrajinska premierka Julija Timošenko, je sodelovanje pri omenjenem plinovodu, v začetku aprila napovedala tudi Gruzija, še ena država z roba ruske interesne sfere. Da gre za plinovod, ki je neposredna konkurenca Južnemu toku in ki ga podpirajo ZDA, je udeležencem nedavnega srečanja meddržavnega odbora za pripravo gradnje naftovoda PEOP v Beogradu pojasnil tudi predstavnik podjetja GUEU - White Stream Pipeline Ltd. iz Londona, ki pripravlja projekt plinovoda. Beli tok, ki se bo izognil Sloveniji, naj bi v začetni fazi v srednjo Evropo dobavljal okoli osem milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je približno enako količini ruskega plina, ki naj bi ga prek več krakov Južnega toka dobivala Italija.