Minister za finance Franc Križanič pričakuje, da bomo dno krize dosegli v drugem četrtletju. »V tretjem pa mora slediti izboljšanje,« dodaja. Na drugi strani minister za razvoj Mitja Gaspari ocenjuje, da bo recesija v obliki črke W, tako da bo po kratkem okrevanju znova sledila zaostritev razmer, šele nato se bo gospodarstvo dokončno stabiliziralo.

Strm zdrs v recesijo je presenetil tudi ekonomiste, ki ob tem poudarjajo, da bi lahko vlada z ekonomskimi politikami storila več, predvsem za čim hitrejše okrevanje gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je nepričakovano hitro zdrsnilo v recesijo. Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije se je namreč v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem z izločenim vplivom sezone znižal za kar devet odstotkov. Glede na predhodno četrtletje se je BDP znižal za 6,4 odstotka, kar ob dejstvu, da se je v zadnjem četrtletju BDP glede na tretje četrtletje prav tako znižal za 4,1 odstotka, pomeni uradni vstop Slovenije v recesijo.

"Ključni vzrok za strmi zdrs v recesijo je močan upad izvoza in investicij ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih. Ob tem se je hitro znižala aktivnost v gradbeništvu in trgovini," je ključne vzroke za skoraj desetino nižji BDP glede na enako obdobje lani pojasnil Andrej Flajs, vodja sektorja za nacionalne račune pri statističnem uradu. Slovenija se je tako po njegovih besedah znašla v skupini majhnih držav, kot so na primer baltske države, ki so močno izvozno usmerjene in ki jih je upad mednarodne trgovine močno prizadel. Po doslej objavljenih podatkih so močnejši upad BDP od Slovenije v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležile le tri baltske države.

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari z gibanjem BDP ni zadovoljen in ob tem poudarja, da brez dogovora o strukturnih reformah ne bo izhoda iz krize. Spremembe so potrebne predvsem na področjih zdravstva, pokojninskega sistema in javnega sektorja, seveda ob širokem družbenem soglasju. "Dejstvo, da je padec gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju eden izmed največjih v EU, je delno posledica majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva, delno pa potrjuje tudi naše ugotovitve, da je slovenska ekonomija zaradi dolgoletnega počasnega izvajanja potrebnih strukturnih prilagoditev relativno slabše pripravljena na krizne razmere," se z ministrom strinjal tudi Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj. Močan upad gospodarske rasti v prvem četrtletju je med drugim tudi posledica močnega zmanjšanja zalog, ki je k skupnemu padcu gospodarske rasti prispeval kar 4,2-odstotne točke. Za zdaj je od ključnih elementov BDP v pozitivnem območju ostala le še potrošnja gospodinjstev, ki je po besedah Flajsa posledica še vedno relativne visoke rasti plač, kar pa bi se lahko s povečanjem brezposelnosti spremenilo. Vasle in Gaspari ob tem poudarjata, da je spomladanska napoved o 4-odstotnem padcu BDP v letošnjem letu še vedno realna.

"Določeni znaki kažejo, da se upadanje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju zmanjšuje. Večja znamenja stabilnosti pa lahko pričakujemo šele v letu 2010," pa pravi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ključen problem je še vedno, da kreditni krč ni popustil. "Zato je zelo pomembno, da se čim prej začne prva avkcija v okviru poroštvene sheme, prek katere bo podjetjem zagotovljen dodaten svež kapital," še zaključuje Lahovnik.

srecko.zimic@dnevnik.si

barbara.hren@dnevnik.si