"S Primorsko in Slovenijo je ohranjanje lastnega neoviranega dostopa do mednarodnega morja življenjskega pomena," je poudaril Kavčič, ki je prepričan, da Hrvaška pri tem "nima res nobene razumne osnove". "Z veseljem bomo podprli vključitev tistih novih članic, ki bodo EU vsebinsko okrepile in obogatile. Pomembno je, da države kandidatke verodostojno dokažejo svojo iskreno privrženost povezovalnim in graditvenim vrednotam, da so pripravljene razumeti in spoštovati življenjske interese drugih," je poudaril.
Sicer pa je predsednik državnega sveta izpostavil pomen taborov pred 140 leti. "Slovenski tabori sodijo med najpomembnejše in najbolj pozitivne dogodke v slovenski zgodovini. Združili in povezali so Slovence ne glede na politično, versko ter svetovno-nazorsko prepričanje in ekonomski status," je dejal. Taborsko valovanje je namreč že pred 140 leti preraslo v vseslovensko ljudsko gibanje, katerega bistvo je bila zahteva po ukinitvi deželnih meja in združitvi vsega slovenskega etničnega ozemlja v okviru monarhije.
Briški tabor, ki se je konec aprila 1869 odvijal v Drnovku pod Biljano, je bil četrti slovenski tabor od osemnajstih, kolikor se jih je zvrstilo v treh letih. Na njem se je zbralo 8000 Bricev in drugih domoljubov, ki so pod taktirko takratnih goriških intelektualcev in politikov zahtevali narodnostne pravice in hitrejši gospodarski razvoj. "Tabor je bil izrednega pomena za razvoj narodne zavesti v Brdih, Posočju in na celotnem Goriškem," je ocenil Kavčič. Nenazadnje so v Brdih kmalu po taboru nastale čitalnice.
"Naši predniki so sanjali, upali, pričakovali, delali in tudi umirali za svobodo. Toda šele pred 18 leti so dozorele okoliščine za uresničitev osamosvojitve," je nadaljeval slavnostni govornik. Politični pluralizem in demokratizacijo Slovenije je pred 20 leti napovedal že prvi tabor Slovenske kmečke zveze, ki se je prav tako odvijal v Vipolžah v Brdih, je poudaril.
Kavčič je spomnil še, da v teh dneh mineva pet let od vstopa Slovenije v EU, v kateri v ospredje spet stopa pomen slovenske kulture in jezika kot povezovalnega člena med vsemi Slovenci. "Vstop Slovenije v schengenski prostor pomeni uresničenje ideje, ki je bila leta 1848 izražena v programu Zedinjene Slovenije in je postala na taborih del ljudske volje... Če bi bila zagotovljena dvojezičnost na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, bi bila uresničena tudi ideja enotnega kulturnega prostora," je dejal.
Na slovesnosti v Brdih, ki so se je udeležili tudi poslanec Zvonko Černač in nekdanji državni svetnik Jurij Kavčič, so zbrane nagovorili še briški župan Franc Mužič, župan bližnje občine Števerjan Hadrian Corsi in podpredsednik SLS Janez Podobnik. "Če hoče Slovenija preživeti, moramo ostati složni in poskrbeti za slovensko besedo," je poudaril Mužič. Podobnik pa je spomnil na volilni uspeh Slovenske kmečke zveze v okviru Demosa.
Slovesnost, na kateri so za kulturni program poskrbeli združeni pevski zbori iz Podgore, Štmavra in Števerjana, je bila nekakšno nadaljevanje petkovega strokovnega srečanja Narodna zavest in kulturna dediščina Brd, na katerem so z referati osvetlili problematiko premikanja narodnostne meje v Brdih, vplivnih briških duhovnikov, vlogo briških žena in deklet, briških društev ter partizanskega šolstva.
