Galilejev teleskop, ki je tokrat prvič potoval z Inštituta znanstvene zgodovine v Firencah, je eden od samo dveh ohranjenih instrumentov, s pomočjo katerih je italijanski znanstvenik podprl Kopernikovo teorijo, da se Zemlja in planeti vrtijo okoli Sonca. Razstava z naslovom Galileo, Medičejci in obdobje astronomije, ki so jo odprli v soboto, na ogled pa bo do septembra, je uvod v mednarodno leto astronomije, ki ga obeležujejo po vsem svetu. Na ogled so tudi drugi astronomski in matematični instrumenti iz 16. stoletja ter knjige in portreti medičejskih grofov, ki so v italijanski Toskani vladali od 15. do 18. stoletja in ki so podpirali Galilejeva raziskovanja.
Stari teleskop ima na eni strani vrezan zapis, s katerim je Galileo zabeležil njegovo dvajsetkratno moč povečanja. S pomočjo teleskopa (ni znano, ali tistega z razstave) je leta 1610 našel štiri Jupitrove lune, kar se ni skladalo s takratnim splošnim prepričanjem o tem, kako deluje vesolje. Opazil je tudi, da Luna zaradi gora ni popolnoma okrogla. "Bil je prvi človek, ki je imel privilegij, da je gledal v vesolje," je povedal Paolo Galluzzi, direktor inštituta iz Firenc. "Predstavljam si, da je bil njegov prvi odziv ta, da je imel Kopernik prav." Zaradi prepričanja, da Zemlja ni središče vsega, ga je leta 1633 inkvizicija obtožila herezije in ga prisilila, da je javno odrekel podporo Kopernikovi teoriji.
Teleskop v nasprotju s splošnim prepričanjem ni Galilejev izum, temveč je instrument le izboljšal. Napravo, ki vsebuje dve leči, konkavno in konveksno, so izdelali leta 1609 na Nizozemskem. V prihodnjih stoletjih so leče dosegle največjo velikost, v 20. stoletju pa so jih zamenjala ogledala, ki jih je prvi zasnoval že Isaac Newton tristo let prej. Klasične teleskope so dopolnili taki, ki z uporabo rentgenskih in žarkov gama ter z infrardečim ter ultravijoličnim valovanjem razkrivajo očem nevidne informacije. Teleskopi so se pognali tudi v vesolje: najbolj znan je Hubblov, ki naj bi ga leta 2013 zamenjal še bolj zmogljiv infrardeči teleskop Jamesa Webba. Ta bo odkrival zgodovino vesolja, podobno kot Galileo pred štiristo leti.
