Da nalog v nasprotju z zahtevo tožilca Luisa Morena-Ocampa ne vsebuje obtožbe o genocidu, je potrdila tiskovna predstavnica sodišča s sedežem v Haagu Laurence Blairon. Pojasnila je, da v gradivu, ki ga je pripravilo tožilstvo, niso navedeni prepričljivi razlogi za to, da bi lahko verjeli, da je sudanska vlada delovala s posebnim namenom iztrebiti Fure, Masalite in Zagave.
Tožilec Moreno-Ocampo sicer al Baširja obtožuje, da je osebno dal navodila svojim silam, naj iztrebijo omenjene tri etnične skupine v Darfurju.
Sudanski predsednik je med drugim obtožen umorov, mučenja, posilstev preganjanja, namernih napadov na civilno prebivalstvo in ropanja, je pojasnila tiskovna predstavnica sodišča.
Sodišče bo zaporni nalog posredovalo Sudanu, državam, ki sodelujejo v ICC, ter članicam Varnostnega sveta ZN. Kot so pojasnili v Haagu, je na državah, da izvedejo aretacijo in obtoženca predajo sodišču. ICC namreč nima lastnih policijskih sil, ki bi lahko izvedle aretacijo.
Po podatkih ZN je v spopadih med uporniki in sudanskimi silami v zahodnosudanski pokrajini Darfur od leta 2003 umrlo do 300.000 ljudi. Okoli 2,7 milijona ljudi je moralo zapustiti domove, od teh pa jih je okoli 100.000 umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane.
Zaporni nalog za al Bašrija je prvi, ki ga je sodišče, ki je z delom začelo leta 2002, izdalo proti kakšnemu predsedniku države v času, ko je ta na oblasti, je še povedala Blaironova. Sicer pa je sodišče v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN omenjeni primer preiskovalo že od leta 2005.
