To pomeni, da bodo morale analizirane družbe do konca septembra prihodnje leto odplačati ali refinancirati za kar 1,8 milijarde evrov kratkoročnih posojil. Koliko jim jih je uspelo odplačati oziroma refinancirati v zadnjih treh mesecih, ni znano. Ob predpostavki, da imajo finančne obveznosti razporejene enakomerno skozi vse leto, pa jim je za prvih devet mesecev prihodnje leto ostalo še za okoli 1,35 milijarde evrov kratkoročnih posojil, ki jih bodo morale bodisi odplačati bodisi se z bankami dogovoriti o njihovem podaljšanju.

Graf v višji resoluciji si lahko ogledate tukaj.

Največ posojil je imela konec septembra Skupina Mercator, ki je tudi največja borzna skupina po prihodkih. Na visoko drugo mesto se uvršča Skupina Istrabenz, ki ima denimo celo več kratkoročnih finančnih obveznosti od Gorenja, Petrola in Telekoma Slovenije. Za primerjavo, kratkoročni finančni dolg Skupine Istrabenz je kar 4,8-krat večji od kratkoročnega dolga Skupine Krka, ki je v prvem devetmesečju ustvarila 3,3-krat višji EBITDA in devetkrat višji čisti dobiček kot Skupina Istrabenz.

Skupina Krka je denimo tudi edina izmed analiziranih borznih skupin, ki bi lahko že z devetmesečnim čistim dobičkom pokrila celotni kratkoročni finančni dolg in obenem še več kot polovico dolgoročnega. Več kot tretjino kratkoročnih finančnih obveznosti bi z devetmesečnim čistim dobičkom lahko pokrili le še skupini Telekom Slovenije in Luka Koper. Najmanjši delež kratkoročnih finančnih obveznosti bi z devetmesečnim čistim dobičkom pokrile skupine Žito, Istrabenz, Gorenje in Intereuropa.

Predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec za zdaj težav z refinanciranjem posojil ne opaža, poudarja pa, da imajo posojila urejena tako, da se njihova zapadlost razporedi skozi vse leto. Bolj kot samo podaljševanje posojil pa je problematična dražitev posojil. Slavinec namreč opaža, da banke pri obnavljanju kratkoročnih posojilo želijo podražiti tudi dolgoročna posojila.

"Banke bolj ali manj servisirajo obstoječo raven posojil, več težav pa je pri odobravanju novih posojil. Banke se zavedajo, da nobeno podjetje ni v kondiciji, da vrne vsa posojila, saj je denar vezan v poslih. Zato skušajo zaslužiti dodatne obresti in trenutno jim to lahko uspe," je trenutne razmere orisal predsednik uprave Merkurja Bine Kordež.

V Mercatorju, ki ga vodi Žiga Debeljak, težav pri podaljševanju posojil oziroma refinanciranju do zdaj niso občutili. So pa v zadnjih mesecih tako slovenske kot tudi tuje banke občutno zmanjšale obseg na novo izdanih posojil, še posebno dolgoročnih za nove projekte. "Poleg tega se nova posojila sklepajo po višjih maržah, kot so se še pred nekaj meseci," so opozorili v Mercatorju.

matjaz.polanic@dnevnik.si

barbara.hren@dnevnik.si