Zoper odločitev Državne revizijske komisije po besedah njenega predsednika Sama Červeka ni možna pritožba. "Možno pa je pred sodiščem splošne pristojnosti uveljavljati odškodninsko varstvo, če nekdo dokaže civilni delikt, torej, če dokaže, da je državni organ oz. država ravnala hudo malomarno, namenoma, pri čemer je nastala velika škoda," je za STA pojasnil Červek. Skladno z obligacijskim zakonom je splošni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninskega varstva pet let.

Kot je še pojasnil Červek, lahko zdaj Dars objavi nov razpis za gradnjo predora Markovec. Ta bo pripravljen skladno z novim zakonom o javnih naročilih, ki je po Červekovih ocenah bolj fleksibilen. "Lahko pa seveda pade revizija na dokumentacijo ali na izbiro ponudnika," je dejal.

SCT in Primorje sta z zahtevo za revizijo oporekala odločitvi Darsa o razveljavitvi razpisa za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola. Dars je v začetku marca med tremi prispelimi ponudbami na razpis za gradnjo predora Markovec izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag.

Na Darsovo odločitev sta se z zahtevo po reviziji pritožila SCT in Primorje, nakar je odločitev o oddaji javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila. Komisija je namreč ugotovila, da italijanski ponudniki niso izkazali potrebnih referenc. Nadzorni svet Darsa se je nato sredi julija odločil, da bo razpis ponovil, SCT in Primorje pa sta zahtevala, naj Državna revizijska komisija presodi, ali naročnik ravna prav ali ne.

Kot v danes posredovanem sklepu ugotavlja komisija, ima naročnik, v tem primeru Dars, vsekakor možnost sprejeti odločitev, da zavrne vse ponudbe in javnega naročila ne odda. Je pa v primeru, da ne odda naročila edinemu ustreznemu ponudniku, dolžan opraviti nekatera formalna ravnanja.

Tako mora svojo odločitev o zavrnitvi ponudb pisno utemeljiti, še posebej natančno mora navesti razloge za zavrnitev, hkrati pa zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oz. neenakopravno obravnavo ponudnikov, navaja komisija v odločbi.

Razloge za odločitev o zavrnitvi vseh ponudb in začetku novega postopka oddaje javnega naročila je Dars po ocenah Državne revizijske komisije navedel v predpisanem obsegu, ki ga predvideva v času objave javnega naročila - torej leta 2006 - veljaven zakon o javnih naročilih. Dars se v utemeljitvi razlogov sklicuje na to, da nadzorni svet ni dal soglasja k izboru ponudnika, obenem pa izpostavlja uveljavitev novega zakona o javnih naročilih ter posledično potrebno uskladitev razpisne dokumentacije.

Ob tem je Dars izpostavil, da želi spremeniti razpisno dokumentacijo tako, da bi povečal možnost pridobitve ponudb in med njimi zbral tisto, ki bo zaradi konkurenčnih prednosti ugodnejša. "Takšno naročnikovo ravnanje lahko kvečjemu širi konkurenco, ne pa jo oži, zato tudi domnevno favoziranega ponudnika (konzorcij z Vidonijem na čelu, op. p.) še ne postavlja nujno v prednost, ampak ga spravi v položaj, ko se mora braniti nove konkurence," ugotavlja komisija.

Glede očitkov SCT in Primorja o pomanjkljivem obveščanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz 77. člena zakona o javnih naročilih ne izhaja dolžnost pojasnjevanja časovnice formalnih ravnanj pri obveščanju.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnik do ponudnikov ni ravnal neenakopravno ali diskriminatorno. Nesporno je, tako komisija, da je v postopku oddaje javnega naročila prejel le eno pravilno ponudbo. Vendar "zavzeti stališče, da bi bil naročnik zavezan oddati javno naročilo v primeru pridobitve edine pravilne ponudbe, bi po mnenju Državne revizijske komisije pomenilo izjemno grob poseg v (poslovno) avtonomijo naročnika".

Sklep Državne revizijske komisije v zadevi je dokončen. Dars bo v skladu z odločitvijo nadzornega sveta predvidoma že septembra objavil nov razpis za gradnjo 2,1-kilometrskega predora Markovec, ki je zaradi gradnje na urbanem območju med tehnično najbolj zahtevnimi predori v Sloveniji.