V madžarski prestolnici se je v nedeljo končala 45. šahovska olimpiada, največji dogodek v šahovskem koledarju. Slovenski ekipi sta šli na pot z zmernim optimizmom, osnovni cilj pa je bil kot vedno potrditev ratinškega izhodišča. Za ženske je to pomenilo 28. položaj med 169 ekipami. Začela so obetavno, dolgo so se gibala okrog 20. mesta, uničujoč poraz s Kitajsko v osmem krogu – sam po sebi nič groznega – pa jim je spodrezal peruti. Dotlej edini manj razpoloženi Lari Janželj so se v slabši formi pridružile Laura Unuk, Zala Urh in Teja Vidic, v zadnjih krogih je naš voz vlekla 18-letna rezervistka Vesna Mihelič. Z zaključnima zmagama in kar šestimi točkami iz sedmih partij (resda s skromnejšimi nasprotnicami) je imenitno prestala svoj olimpijski krst. Vse skupaj je pomenilo 38. mesto, dosežek, ki ga kaže čimprej pozabiti in se ozreti naprej.
Moški so začeli z dvema popolnima zmagama, kar je uspelo le še Indiji in Gruziji. Pričakovanemu porazu s Kitajsko je sledila izdatna zmaga nad Kirgizijo, nato pa nesrečen in nespreten poraz s Filipini. Zdelo se je, da preostane le še popravljanje zamujenega in morda mesto blizu prve dvajseterice, a v naslednjih petih krogih smo videli Slovenijo, kot je še ni bilo. Brez posamičnega poraza so padli Ferski otoki, Kanada in Andora, kar je pripeljalo naše blizu prve deseterice. Za nagrado so dobili dvoboj z Norveško, ki jo je vodil sam Magnus Carlsen. Zablestela sta Vladimir Fedoseev in Anton Demčenko; naš prvi mož je Carlsenu prilepil edini poraz na olimpiadi in njegov briljantni rezultat spremenil v zgolj vrhunskega. Zmaga je fantom dala krila in brez poraza je padla še velika Nizozemska z Anishem Girijem. Tokrat je odločilno točko prispeval Matej Šebenik.
Pred zadnjim krogom Slovenija na tretjem mestu
Medtem so favoriti bili trde medsebojne bitke in Slovenija je pred zadnjim krogom ušla na samostojno tretje mesto! Spredaj sta bili le neustavljiva Indija in močna Kitajska. Zadnji preizkus je seveda prinesel spektakularni dvoboj z Indijo na prvi šahovnici. Zmaga je prinašala kolajno, remi le ob ugodnem razpletu ostalih dvobojev. Mladi Indijci na čelu z izzivalcem svetovnega prvaka Gukeshom so šli tudi v zadnjem krogu na polno in Sloveniji prepustili le pol točke, a veliko delo so naši fantje opravili že pred tem. Tudi visok poraz jih ni več spravil iz prve deseterice, delitev šestega in končno deveto mesto pa je precej več, kot smo smeli upati v najlepših sanjah.
Matej Šebenik, četrta deska in kapetan Slovenije je takole ocenil nastop svoje ekipe: »Naš končni izid predstavlja uresničitev najbolj ambicioznega cilja, ki smo si ga lahko zastavili, začetni cilj je bil potrditev izhodiščnega 26. mesta, nato pa morda mesto v prvi dvajseterici. Vsi smo bili v dobri formi, vzdušje v ekipi pa je bilo sijajno. Na olimpiadi v Bakuju leta 2016 smo v zadnjem krogu igrali na drugi deski in izgubili z Ukrajino, a tole je bilo nekaj drugega. Igrati na prvi deski z daleč najboljšo ekipo, ki je zasluženo v središču pozornosti, je enkratno doživetje.« Še besede državnega prvaka, 20-letnega Jana Šublja: »Zelo sem zadovoljen s svojo predstavo, prav tako seveda z dosežkom ekipe. Pred dvobojem z Norveško smo verjeli vase, vedeli smo, da jih lahko premagamo, in zmaga nam je vlila dodatno samozavest.« Poleg Fedoseeva in Demčenka velja pohvaliti tudi nastop komaj 16-letnega Matica Lavrenčiča, ki je z zrelo igro in sijajnim dosežkom več kot upravičil zaupanje ob uvrstitvi v ekipo. Sloveniji je uspel dosežek, ki se ga bodo spominjale generacije. Med vidnejšimi moštvi je Slovenija daleč najbolj popravila svoje ratinško izhodišče.
Indija junakinja v obeh konkurencah
Glavna zgodba olimpiade je dvojna zmaga Indije. Ta redki dosežek je uspel, če odštejemo serijske zmage Sovjetske zveze v 80. letih prejšnjega stoletja, le še Kitajski leta 2018. Pri ženskah so Indijke po sijajnem začetku imele nekaj slabih trenutkov, a so bile ob koncu zelo prepričljive. Do konca so jih ogrožale le mlade Kazahstanke, ki pa so presenečenje le še na papirju. O njih se že dolgo govori in zdaj so tu. Do brona so se dokopale Američanke, ki so predstavile zasedbo izkušenih velemojstric in najstnic.
Pri moških je bilo dogajanje precej bolj enolično: Indijci so igraje podirali eno zapreko za drugo in kmau pobegnili ostalim ekipam. Gukesh Dommaraju očitno prihranja najboljše za svoje olimpijske nastope: njegovih deset točk iz enajstih partij je eden najboljših dosežkov v zgodovini šaha, primerljiv celo z nepozabno predstavo Fabiana Caruane v St. Louisu leta 2014. Tudi Arjun Erigaisi je blestel in se z novimi točkami povzpel na tretje mesto na svetovni lestvici, malo pred Gukeshom. Kitajci so kljub bledi predstavi svetovnega prvaka Dinga Lirena vzdrževali svoje možnosti vse do zaključnega poraza z Američani, kar jih je stalo kolajne. ZDA so se precej mučile, a v zadnjem hipu je dotlej nerazpoloženi Wesley So prinesel ključno zmago za srebro. Bron je pripadel branilcem naslova: mladi Uzbeki so pod vodstvom nekdanjega svetovnega prvaka Vladimirja Kramnika vseskozi mešali štrene vodilnim, remizirali z Indijo, na koncu pa iztisnili zadnje atome moči in z zmago nad Francijo prišli do kolajne. Pohvale gredo tudi evropskim prvakom Srbom za sijajno peto mesto.
