Po Egiptu 2021 ter Poljski in Švedski 2023 bo tretjič v zgodovini SP nastopilo 32 reprezentanc, premierno pa bodo tekmovanje gostile kar tri države. Tekmovalni sistem ostaja nespremenjen: 32 ekip je v prvem delu razdeljenih v osem skupin s po štirimi, iz vsake se bodo po tekmah med 14. in 20. januarjem v drugi del uvrstile po tri najboljše, zadnjeuvrščene pa bodo tekmovanje nadaljevale v predsedniškem pokalu za uvrstitev od 25. do 32. mesta. Najboljših 24 reprezentanc bo v drugem delu od 21. do 26. januarja razdeljenih v štiri skupine s po šestimi (po sistemu križanja A-B, C-D, E-F in G-H), po treh dodatnih tekmah pa bosta v četrtfinale napredovali po dve najboljši iz vsake. Četrtfinalni dvoboji bodo 28. in 29. januarja, polfinalna 30. in 31., tekmi za odličja pa v nedeljo, 2. februarja.
Na letošnjem tekmovanju bo nastopilo 18 evropskih in 14 neevropskih reprezentanc (doslej je bilo le petkrat zunaj Evrope: na Japonskem 1997, v Egiptu 1999 in 2021, Tuniziji 2005 in Katarju 2015), edina debitantka med svetovno elito pa je Gvineja. Na zadnjih treh prvenstvih med letoma 2019 in 2023 je trikrat zapored slavila Danska, ki je v finalu premagala tri različne nasprotnice: Norveško (31:22), Švedsko (26:24) in pred dvema letoma na Poljskem in Švedskem še Francijo (34:29). Na vseh treh tekmovanjih je pobrala tudi vse tri lovorike za najkoristnejšega igralca (MVP): Mikkel Hansen v letih 2019 (z 72 goli tudi prvi strelec SP) in 2021 ter Mathias Gidsel leta 2023 (s 60 goli tudi kralj strelcev).
Brez Landina in Hansena
Danska, ki je prva v zgodovini trikrat zapored postala svetovna prvakinja, še trikrat pa je klonila v finalu (1967, 2011, 2013), je tudi letos na stavnicah glavni favorit za zlato kolajno. Kvota nanjo je 1,80, druga je Francija s 3,75, tretja pa Norveška z 10,00. Vsaj na papirju trojici favoritov sledijo Švedska (13,00), Španija, Hrvaška (obe po 15,00), Nemčija (17,00), Egipt in Islandija (oba po 34,00), deseta je Slovenija s kvoto 51,00. Na začelju je sedmerica, ki ob vloženem evru in osvojitvi naslova svetovnega prvaka, kar pa je seveda misija nemogoče, vsaka prinaša kar po 5000 evrov čistega dobička: Alžirija, Kuba, Čile, Kuvajt, Zelenortski otoki, Gvineja in ZDA, z dvema izmed njih (Kuba, Zelenortski otoki) pa se bodo Slovenci pomerili že v prvem delu SP v Zagrebu.
Zdaj 53-letni Nikolaj Jacobsen, ki je bil med letoma 1993 in 2003 danski reprezentant na levem krilu (48 golov, 584 tekem), leta 2017 pa je postal selektor moške reprezentance svoje domovine, je v zadnjih petih letih na velikih tekmovanjih osvojil kar šest kolajn: po dve na OI (2020, 2024), SP (2021, 2023) in EP (2022, 2024). »Danska je na vsakem velikem tekmovanju med favoriti za kolajne, kar si štejemo v čast. Čeprav smo trikrat zapored postali svetovni prvaki, zaradi tega ne čutimo dodatnega pritiska in bremena. Po drugi strani je vedno lažje napadati kot braniti lovoriko, a imamo vrhunske igralce in reprezentanco. Med kandidati za tri kolajne je vsaj devet, deset reprezentanc, verjamem pa, da bo odličje osvojila tudi Danska,« napoveduje Nikolaj Jacobsen, ki ne bo mogel računati na dva nekdanja zvezdnika, Niklasa Landina in Mikkela Hansena, ki sta se po zlati olimpijski kolajni v Parizu reprezentančno »upokojila«.
Slaba olimpijska izkušnja
Uspešnejša od Danske, ki je na velikih tekmovanjih doslej osvojila 18 kolajn (sedem zlatih, šest srebrnih, pet bronastih), je Francija, ki jih je zbrala že 23 (13-3-7). Po zelo velikem razočaranju na lanskih domačih olimpijskih igrah v Parizu, kjer so Francozi presenetljivo izpadli že v četrtfinalu po podaljških proti Nemčiji (34:35), je sledila manjša menjava generacije, tako da v izbrani vrsti ni več Nikole Karabatića, Vincenta Gerarda, Valentina Porta, Timotheya N'Guessana … Za nameček so se poškodovali Dika Mem (Barcelona), Elohim Prandi (PSG), Kentin Mahe (Gummersbach), Yanis Lenne in Kyllian Vileminot (oba Montpellier), vendar sta vsaj Mem in Prandi kljub zdravniški napovedi o daljši odsotnosti z igrišč pred dnevi le potrdila nastop na svetovnem prvenstvu. Je pa seveda vprašanje, v kakšni formi bosta po dolgih tednih brez treningov.
Selektor Guillaume Gille (rokometaša in reprezentanta sta bila tudi njegova mlajša brata Bertrand in Benjamin), ki je s Francijo med letoma 1997 in 2012 osvojil kar deset kolajn na velikih tekmovanjih, bo imel na letošnjem prvenstvu vseeno na razpolago zelo močno igralsko zasedbo. Francozi bodo v prvem delu igrali v skupini C v dvorani Žatika v Poreču, njihovi nasprotniki pa bodo Avstrija, Katar in Kuvajt. »Upam, da se odsotnost nekaterih nosilcev igre zaradi poškodb ne bo preveč poznala. Ne obremenjujemo se s cilji, saj imamo slabo izkušnjo z domačih olimpijskih iger, ko smo pregoreli v preveliki želji za kolajno. Tokrat bomo šli od tekme do tekme, je pa jasno in športno, da želimo zmagati prav na vsaki. Bomo videli, kako daleč nas bo to pripeljalo,« se dobro zaveda 48-letni Guillaume Gille, selektor aktualnih evropskih prvakov (Nemčija 2024) in svetovnih podprvakov (Poljska in Švedska 2023).
