Zaradi povečanja števila sodelujočih reprezentanc v primerjavi z Eurom 2022 – s 16 na 24 – se je spremenil tudi sistem tekmovanja. Iz šestih skupin s po štirimi reprezentancami (od 28. novembra do 3. decembra) bosta v glavni del z 12 ekipami napredovali le po dve najboljši iz vsake, za preostalih dvanajst pa se bo Euro s predčasnim odhodom domov končal že po treh tekmah. V glavnem delu, ki bo potekal od 5. do 11. decembra, bosta v prvi šestčlanski skupini po dve najboljši reprezentanci iz A, B in C, v drugi iz D, E in F. Vsaka bo v drugem delu odigrala še po štiri tekme, prva in druga iz vsake skupine bosta napredovali v polfinale, tretjeuvrščeni pa bosta 13. decembra igrali za peto mesto. Isti dan bosta tudi polfinalna dvoboja, v nedeljo, 15. decembra, pa še tekmi za kolajne.

Norvežanke, ki so na dosedanjih 15 evropskih prvenstvih le dvakrat ostale brez odličja (v Romuniji 2010 šeste, v Franciji 2018 pete), branijo zaporedna naslova z zadnjih dveh tekmovanj. Pred štirimi leti so na Danskem v finalu ugnale Francijo z 22:20, pred dvema letoma v Sloveniji pa Dansko s 27:25. Poleg zlatih kolajn so v Stožicah osvojile še tri posamične nagrade: Nora Mörk je bila s 50 goli prva strelka, Henny Reistad je bila izbrana za najkoristnejšo igralko (MVP; s 46 goli tretja strelka Eura), Stine Bredal Oftedal pa v idealno sedmerico prvenstva kot najboljša srednja zunanja igralka.

Tudi na letošnjem prvenstvu je naš glavni cilj kolajna, a se zavedamo, da je vsako veliko tekmovanje zgodba zase in da uspehi iz preteklosti na igrišču ne štejejo prav nič.

Sebastien Gardillou, selektor reprezentance Francije

Na velikih tekmovanjih 33 kolajn

A Norveška ni rekorderka le po osvojenih kolajnah na EP, ampak tudi na vseh velikih tekmovanjih. Poleg 13 odličij med evropsko elito si jih je priigrala še dvanajst na SP in osem na OI, od skupno 33 pa je kar 16 zlatih. Reprezentanco že od leta 2009 vodi zdaj 60-letni Islandec Thorir Hergeirsson, ki je bil pred tem osem let pomočnik trenerke in selektorice Marit Breivik, ta pa je bila šefinja v izbrani vrsti kar 15 let, kolikor je že na položaju tudi Hergeirsson.

Islandec se zaveda, da je naslov težje braniti kot napadati, a se s tem ne obremenjuje. »Imamo kakovostno igralsko zasedbo, ki je na velikih tekmovanjih že velikokrat dokazala, da zna vrhunsko igrati in osvajati kolajne. To, da smo spet med favoriti, za moje igralke ni dodatno breme in pritisk, ampak čast in privilegij,« pravi Thorir Hergeirsson, z Norveško dobitnik kar 15 kolajn na velikih tekmovanjih. Tudi njegov brat Grimur je nekdanji rokometaš in trener, hči Maria Thorisdottir pa nogometašinja in reprezentantka Norveške. Čeprav je Norveška rokometna velesila, bo Hergeirsson zagotovo pogrešal dve vrhunski igralki: 33-letno Stino Oftedal Dahmke, ki se je po OI 2024 in poroki z nemškim rokometašem Runejem Dahmkejem, članom Kiela in reprezentantom Nemčije, odločila za rokometno upokojitev, in prav toliko staro Noro Mörk, ki je konec oktobra začasno prekinila kariero zaradi nosečnosti.

38.900 gledalcev znaša skupna zmogljivost štirih dvoran, ki bodo gostile tekme na letošnjem Euru. Največja je dvorana St. Jakobshalle v Baslu, ki sprejme 12.400 gledalcev, druga je Wiener Stadthalle na Dunaju (12.000), manjši pa sta Olympiahalle v Innsbrucku (8000) in Arena Fönix v Debrecenu (6500).

18 sodniških parov (deset moških in osem ženskih) iz 18 držav bo delilo pravico na tekmah na EP 2024. Med njimi bosta, tako kot že na Euru 2022, tudi Slovenca Ozren Backović in Mirko Palačković.

Na stavnicah prednost Franciji

Na svetovnih stavnicah je sicer glavni favorit Francija s kvoto 2,40, tik za njo je Norveška z 2,75, za njima pa še dve skandinavski reprezentanci (Danska 9,00, Švedska 15,00). Med 24 ekipami si Slovenija s kvoto 501,00 deli 15. mesto s Portugalsko, Švico in Avstrijo, na zadnjih štirih mestih pa so popolni »avtsajderji« Ferski otoki (edini debitant na letošnjem EP), Severna Makedonija, Slovaška in Turčija z 2501,00. Če bi katera iz tega kvarteta postala prvak Evrope, kar pa seveda spada na področje znanstvene fantastike, bi tistemu, ki bi stavil nanjo, prinesel več kot 2500 evrov čistega dobička. Ni slabo, mar ne?

Legendarni Olivier Krumbholz je bil selektor ženske reprezentance Francije neverjetnih 24 let: prvič med letoma 1998 in 2013, drugič pa je reprezentanco prevzel leta 2016 in jo vodil do konca letošnjih olimpijskih iger v Parizu. Zdaj 66-letni Krumbholz, ki je na klubski ravni treniral le Metz (od leta 1986 do 1995), je že pred domačimi OI napovedal, da se bo po Parizu trenersko »upokojil«. To je tudi storil, poslovil pa se je s srebrno kolajno, kajti v finalu je bila boljša Norveška z 29:21. O Krumbholzovi rokometni veličini dovolj pove že naslednji podatek: Francija je na velikih tekmovanjih doslej osvojila 15 kolajn (sedem na SP, pet na EP in tri na OI), vse pa pod njegovim vodstvom.

Gardillou osem let pomočnik

Ko je Krumbholz leta 2016 začel svoj drugi selektorski mandat, si je za pomočnika izbral takrat 41-letnega Sebastiena Gardillouja. Po OI v Parizu in Krumbholzovem slovesu pa je nekdanji rokometaš (igral je za Limoges), ki je trenersko kariero začel že pri 20 letih, postal njegov naslednik. Sebastien Gardillou se zaveda, da je stopil v velike čevlje, a cilji ostajajo nespremenjeni: »Francoski so vedno visoki, najvišji. Od tega nikoli ne bežimo, a zaradi njih nismo dodatno obremenjeni. Tudi na letošnjem prvenstvu je glavni cilj kolajna, a se zavedamo, da je vsako veliko tekmovanje zgodba zase in da uspehi iz preteklosti na igrišču ne štejejo prav nič.«

Infografika rokomet

             

Priporočamo