Slovenski atleti so v zadnjem letu dosegli nekaj vrhunskih rezultatov. Se boste sezone spominjali po uspehih, ali neosvojitvi kolajne na olimpijskih igrah v Parizu?
Četrto mesto Kristjana Čeha v metu diska na olimpijskih igrah v Parizu je vrhunski dosežek, zato pretirane bolečine ob njegovi uvrstitvi ne čutim. Nastopil je dobro, dosegel odlične daljave, a je najboljše na svetu presenetil Jamajčan (Roje Stona, op. p.) ter Čeha potisnil na četrto mesto. Je pa res, da smo vsi računali na kolajno, zato je ostal grenak priokus. Kljub temu lahko atletsko sezono označim za zelo dobro v vseh pogledih. Tako v finančnem pomenu kot rezultatskem. Ob številnih odmevnih dosežkih moram izpostaviti naslov evropskega prvaka Čeha v Rimu, bronasto kolajno Lie Apostolovski v skoku v višino na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Glasgowu in naslov svetovnega prvaka do 20 let v metu kopja Toma Terška v Limi.
Omenili ste uspešno finančno poslovanje. Kakšen je proračun atletske zveze?
Proračun znaša nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Rekordnega proračuna letos ne bomo dosegli, saj smo lani dobili finančno injekcijo z organizacijo evropskega festivala olimpijske mladine v Mariboru, zato smo imeli proračunskih sredstev nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Če odštejemo omenjeni priliv, smo letos povišali sredstva.
Minuli teden ste dobili organizacijo evropskega ekipnega prvenstva druge in tretje divizije, ki bo prihodnje leto v Mariboru. Ali to pomeni, da se zavedate pomena organizacij velikih tekmovanj?
Nedvomno. Na tem bomo gradili tudi v prihodnosti. Organizacija tekmovanj je pomembna iz dveh razlogov. Na eni strani finančnega priliva, na drugi pa izjemne promocije športa. Na tem področju moramo stopiti ob bok nekaterim slovenskim ekipnim športom.
Kako to, da boste morali prihodnje leto v Mariboru organizirati tekmovanje v dveh divizijah, saj Slovenija nastopa v drugi?
Gre za posebnost, saj so bile doslej vse tri divizije organizacijsko ločene. Prihodnje leto naj bi druga in tretja liga potekali v Jeruzalemu. V teh časih je izvedba tekmovanja v Izraelu nemogoča, zato si štejem v veliko čast, da je predsednik Evropske atletike Dobromir Karamarinov zaupal organizacijo prav nam.
Koliko sredstev si obetate s tega organizacijskega naslova?
Celoten proračun tekmovanja bo znašal 1,5 milijona evrov, na njem bo prisotnih1500 akreditiranih ljudi. Maribor je trenutno edino mesto v Sloveniji, ki omogoča organizacijo tako velikega tekmovanja.
Za slovenske objekte so namenjena rekordna finančna sredstva. Kako ste na AZS zadovoljni z atletsko infrastrukturo?
Hvaležni smo, da v sodelovanju z lokalno skupnostjo s tega naslova počrpamo sredstva, ki jih potrebujemo za obnovo stadionov. Lani smo prenovili osem stadionov, letos so bili preplaščeni trije. Zelo sem vesel, da se premiki dogajajo na Primorskem, ki je bila nekaj časa v zelo slabem stanju. Trenutno se obnavlja stadion v Sežani, v Novi Gorici pa je proračun potrjen in bo s sredstvi fundacije za šport obnovljen prihodnje leto.
Omenjate Primorsko. Kaj se dogaja s koprskim stadionom?
V Kopru smo v intenzivnih razgovorih z občino. Župan (Aleš Bržan, op. p.) se zaveda, da je športna infrastruktura potrebna obnove. Želim si, da bo atletika na vrsti med prvimi. Na atletski zvezi bomo pomagali z vsemi močmi, da bomo povezali fundacijo za šport in pristojno ministrstvo s prioritetno listino, da koprska občina z najvišjih državnih naslovov pridobi maksimalno pomoč.. Po obnovi stadiona bomo lahko naše atlete pošiljali na spomladanske priprave na slovensko obalo, ne pa v tujino.
Kako močno slovenska atletika pogreša ljubljanski atletski stadion?
Zelo. Smo v rednih stikih z mestno občino. Zagotavljajo nam, da bo prišlo do gradnje v kratkem času, saj je gradbeno dovoljenje pravnomočno. Poteka postopek izbire izvajalca. Po mojem občutku se bo začela gradnja drugo leto po končani zimski sezoni. Po eni strani je to dobro, saj če bi prišlo do rušitve objektov pred zimsko sezono, bi imeli dodatne logistične težave z iskanjem trenažnega procesa ljubljanskih atletov. Kar zadeva zaključka gradnje, bi si želeli, da bi bila končana v dveh letih, da bi država prepoznala pomembnost ter postopek označila kot objekt nacionalnega pomena.
Razmišljate, da bi, ko bo dokončan ljubljanski stadion, vanj preselili tudi sedež AZS?
Imamo lastniški sedež na Letališki cesti v Ljubljani. V preteklosti je bila nenavadno urejena etažna lastnina, saj je bila atletska zveza solastnica dela sosednjih prostorov s podjetjem Gradis, ki je bilo v stečaju. Pred petimi leti smo šli s tečajnim upraviteljem v aktivnosti, da smo prenesli lastništvo. Sedaj so izbrisane vse plombe in smo v zemljiški knjigi stoodstotni lastniki. S tem imamo podlago za morebitno prodajo objekta na Letališki, če bo imel seveda novi stadion ustrezne prostore. Tako bi se preselili na nacionalni stadion, kar bi bila zelo konstruktivna zgodba.
Na kaj ste najbolj ponosni v dveh letih opravljanja funkcije predsednika AZS?
Najbolj sem ponosen, da sem v dveh letih poenotil ekipo, ki mi stoji ob strani. Iz ekipe so odpadli vsi tisti, ki niso bili pripravljeni delati v dobrobit slovenske atletike. Dejstvo je, da smo ekipo prečistili. Ostali so le tisti, ki delajo konstruktivno in s takšno ekipo si želim iti v nov mandat. Zavedam se, da sam ne zmorem vsega, zato je zelo pomembna maksimalna angažiranost pisarne, na čelu z direktorjem Nejcem Jerašo. Na drugi strani imam ob sebi upravni in nadzorni odbor, ki razumeta napredek in me podpirata pri aktivnostih. Tega v preteklih dveh mandatih pred mojim vodenjem ni bilo.
Kakšni bodo v primeru izvolitve vaši glavni cilji v naslednjem štiriletnem obdobju?
Še naprej se bom trudil za izboljšanje položaja atletov, trenerjev, sodnikov in infrastrukture ter organizacija velikih tekmovanj. Leta 2026 bomo organizirali novo veliko tekmovanje, in sicer evropsko prvenstvo v gorskih in trail tekih, na katerega bomo lahko povabili tudi rekreativne tekače, kar bo zelo privlačna novost. Ambiciozne načrte imamo tudi z razvojem mitingov za mednarodno atletsko ligo. Radi bi dvignili rang mitingov, ki je v zadnjih letih izjemno pomemben za zbiranje točk za uvrstitev na največja tekmovanja. Letos je imelo vseh pet slovenskih mitingov oznako challenger, kar je sicer najnižji rang mednarodnih tekmovanj. Kako uspešni smo bili, kaže podatek Svetovne atletike, ki vodi lestvico vseh mednarodnih mitingov. Ljubljanski, ki je sicer potekal v Kranju, in mariborski sta bila uvrščena med najboljšo petino vseh mitingov na svetu. Pri tem kriteriju so pomembni doseženi rezultati, število nastopajočih tujcev in uveljavljenih atletov.
Kakšna je kondicija slovenskih atletskih klubov?
V naslednjem mandatu si želim opolnomočiti slovenske klube. Imamo okrog 80 registriranih klubov. Imamo deset močnih centrov s celotno infrastrukturo, ki imajo tudi trenerske, sodniške in atletske ekipe v vseh starostnih kategorijah. Moč klubov peša, kar se odraža, da ni dovolj ljudi, ki bi prevzeli najvidnejše funkcije. Vedno bolj klube prevzemajo ambicioznejši trenerji, kar po mojem mnenju ni prava pot. Nerad se primerjam z drugimi športnimi panogami, ampak v našem primeru bi si želel slediti nogometu. Tam predsednik kluba ni glavni trener niti direktor, vsak od njih ima svoje naloge.
