Nogometni prvoligaši z izjemo Olimpije in Celja, ki imata do 19. decembra obveznosti v evropski konferenčni ligi, so odšli na zimski premor, ki bo trajal do 1. februarja. Pripravili smo analizo po klubih, kako (ne)uspešni so bili v jesenskem delu sezone.
Olimpija (39 točk): Zasluženo jesenski prvak, saj je igrala v šampionskem ritmu, a lovorika razen prestiža ne prinaša ničesar. Po zaslugi 48-letnega španskega trenerja Victorja Sancheza je bila najbolj stanovitna, raznovrstna in prilagodljiva. Pragmatičnost je postala zaščitni znak Olimpije, saj se zna prilagajati tekmecu, razmeram na igrišču in igralski zasedbi, ki jo ima trener na razpolago. Temelj uspeha je granitna obramba, ki je prejela le šest zadetkov, torej se je njena mreža zatresla zgolj na vsaki tretji tekmi. Skrivnost sijajne jeseni je v tem, da v igralski zasedbi ni prišlo do velikih sprememb in se odhod kapetana Timija Maxa Elšnika sploh ni poznal. Tujci so spoznali, da je slovenska liga kakovostno tekmovanje, dodali so igralce iz lastne akademije (Ristić, Kojić) in oživili nekatere odpisane (Pedro Lucas). Olimpija ima odlično ogledniško službo, da prepozna talente prej kot konkurenca (Florucz, Agba) in jih kupi za drobiž (odškodnina 100.000 evrov). Klub je že z dosedanjimi nastopi v konferenčni ligi zapolnil letni proračun, ki je 6 milijonov evrov, zato mu ni treba prodajati igralcev. Tako lahko navijajo ceno in za najboljšega igralca lige Floruzca so jo postavili na pet milijonov evrov. Če želi Olimpija postati prvak, bo morala biti spomladi še boljša.
Koper bo iz zasede čakal na svojo priložnost
Maribor (33 točk): Vijoličasti so prvi zasledovalci Olimpije. Klub je po vstopu turških lastnikov v prehodnem obdobju, zato ima še veliko rezerv. Konec septembra so izkušenega trenerja Anteja Šimundžo, ki je bil vešč osvajanja lovorik in oblikovanja šampionskih zasedb, zamenjali z neizkušenim Boštjanom Cesarjem, ki se šele spoznava z delovanjem v klubu, ki je povsem drugačno kot v reprezentanci, zato so pred njim vsak dan novi izzivi. Ko je Šimundža moral pospraviti svojo pisarno v Ljudskem vrtu, je bil zaostanek za Olimpijo ena točka, vmes je narasel na osem, trenutno znaša šest točk. Novi lastniki so v klub vseskozi vozili nove igralce, ki pa razen Tetteha in Krajnca niso izpolnili slovesa okrepitev. Za Cesarja je zimski premor kot naročen, da na pripravah oblikuje moštvo in igro po svojih željah. Pomlad bo pokazala, kakšna je dejanska vrednost ekipe in kakovost ambicioznega Cesarja kot klubskega trenerja.
Koper (33 točk): Po zaslugi trenerja Oliverja Bogatinova je odlično opravil svoje delo, saj je iz mednarodno pisane zasedbe potegnil maksimum in edini v ligi premagal Olimpijo. Ima idealno izhodišče, da iz zasede čaka na svojo priložnost. Sploh če bo predsednik kluba Ante Guberac uresničil napovedi o okrepitvah. Cilj Kopra je uvrstitev v Evropo, izkupiček pa bo odvisen od tega, ali bosta oče Ante in sin Ivica Guberac zmogla brzdati čustva.
Celje (31 točk): Igra najbolj divji nogomet v ligi, ki je atraktiven za gledalce in učinkovit za razvoj igralcev, točk pa je manj, kot bi jih morali osvojiti glede na to, da imajo po kakovosti najboljšo zasedbo v ligi. Celje ima težave v obrambi, saj je prejelo 26 golov, več so jih le Primorje (28), Nafta (33) in Domžale (40). Največja težava sta bili poškodbi reprezentanta Žana Karničnika in prvega napadalca Armadasa Kučysa. Osmoljenec je napadalec Aljoša Matko, z 18 zadetki najboljši strelec lanske sezone, ki je dosegel le dva gola, čeprav je igral na vseh 18 tekmah. Trener Albert Riera, ki prekipeva od samozavesti, je prepričan, da bo na koncu prvak, kljub zaostanku osmih točk. Njegov argument je, da je edini trener v ligi, ki je že bil prvak. Da je Celje na zadnjih dveh tekmah osvojilo zgolj dve točki proti najslabšima ekipama v ligi, je kriv prav Riera, ker se je uštel z izbiro začetne enajsterice.
Bravo (30 točk): Za Šiškarji je rekordna jesen po številu osvojenih točk in se odkrito spogledujejo z novim nastopom v Evropi. Trener Aleš Arnol je naredil preusmeritev od šablonske igre k bolj napadalnemu pristopu, s katerim so v novem domovanju v Stožicah bolj konkurenčni in nevarnejši. Uspešna jesen ima še dodatno težo, saj je imel najkrajšo klop v ligi in pogosto ni zapolnil niti vseh mest v zapisniku.
Primorje (24 točk): Novinec je najprijetnejše presenečenje sezone, za nameček je večino tekem moral igrati v Novi Gorici. Z izkupičkom 24 točk, s katerim so bližje najboljšim kot boju za obstanek, so presegli celo pričakovanja največjih optimistov. Ključ do uspeha je v garaškem pristopu trenerja Milana Anđelkovića, ki spretno vodi ekipo, čeprav prihaja do zamud pri izplačilih.
Žlogar je z Muro osvojil 12 točk, Drobne le devet
Mura (21 točk): Klub je zapadel v popoln kaos, ko je vajeti prevzel ameriški vlagatelj George Juncaj, ki zaradi nezadovoljstva navijačev grozi z odhodom. Odstavljeni trener Tonči Žlogar je na prvih sedmih tekmah osvojil 12 točk, njegov naslednik Oskar Drobne pa na naslednjih enajstih zgolj devet, a je zvesto izpolnjeval željo lastnika kluba, da igra njegov sin Steven, ki ni dorasel kakovosti prve lige. Očitno je, da vlagatelj premalo spoštuje lokalno okolje in mehko prekmursko dušo.
Radomlje (19 točk): Velika nihanja. Devet točk naskoka pred mesti, ki vodijo v drugo ligo, so si priigrali oktobra s serijo štirih zaporednih zmag.
Domžale (10 točk): Vzorčni primer, kaj se zgodi s klubom, ko sin predsednika kluba v vlogi glavnega operativca vleče napačne poteze. S prazno blagajno je realnost druga liga.
Nafta (9 točk): Klub ima po zaslugi kapitala iz Madžarske najmodernejšo nogometno akademijo v državi. Tipična sezona za novinca v ligi, pri katerem je zdaj na udaru navijačev Joszef Boszik. Pičel izkupiček je logičen, saj so po uspehu v drugi ligi odpustili vse igralce in ekipo sestavili na novo.
