Slovenska biatlonska reprezentanca je včeraj pod vodstvom Janeza Mariča končala nekajdnevne priprave na Pokljuki, a le do prihodnjega torka, ko se bo spet zbrala na Rudnem polju. Prihodnjo nedeljo sledi odhod v Ramsau, v začetku novembra pa na prve snežne priprave v Obertilliach.
Lampičevi jo je zagodel prehlad
»Če ne bi bilo prehlada v septembru, ki se je vlekel kar 14 dni, bi bila moja trenutna pripravljenost takšna, kot mora biti, tako pa je nekoliko pod mejo. Čutim, da mi še vedno nekaj manjka, toda pred nami je zadnji cikel priprav, ko bomo mesec in pol trenirali na najvišjih obratih. Mislim, da bodo te zadnje priprave na snegu najpomembnejše in upam, da ostanemo zdravi, kar je najbolj pomembno,« je z do zdaj opravljenim delom zadovoljna Anamarija Lampič.
Nekdanja tekačica na smučeh, ki se med drugim lahko pohvali tudi s tremi sprinterskimi zmagami, je v drugi biatlonski sezoni v svetovnem pokalu osvojila 17. mesto, v prvi pa je bila 48. »Vsako leto se počutim bolj domače, vse mi je še bližje, kakor mi je bilo. Niti enega odstotka ne obžalujem, da sem se odločila za biatlon. Zagotovo je še veliko prostora za napredek, najbolj pri streljanju, kjer sem še vedno najšibkejši člen naše štafete. Letos smo spremenili določene stvari na puški, na katere se še prilagajam, toda tisti najbolj pomembni del, ko bomo streljali pod visokimi obrati, je šele pred nami in takrat se bo videl napredek od lani,« se svoje največje pomanjkljivosti zaveda najhitrejša tekačica med biatlonkami.
V novi sezoni se predvsem spogleduje s tekmami, ki bodo konec januarja in februarja prihodnje leto. »Konec januarja so tekme v Anterselvi, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre, februarja pa je svetovno prvenstvo v Lenzerheideju. Na teh tekmah želim biti pripravljena tako, kot da so olimpijske igre. Vsekakor pa se veselim tudi marčevske tekme na Pokljuki, čeprav je lahko takrat že odjuga in so proge resnično težke,« je še dejala Lampičeva.
Fak pred osemnajsto sezono v svetovnem pokalu
Medtem ko se Lampičeva ni udeleževala poletnih tekem, je najstarejši in najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak na njih navduševal. Na koncu z zmago v Dresdnu, kjer je v ciljnem sprintu prehitel celo Norvežana Johannesa Thingnesa Boeja. »To je bila samo potrditev, da sem v poletnih pripravah delal dobro, hkrati pa je bila to obveza, da v takšnem tempu nadaljujem do zime. Za zdaj vse poteka brez težav in komaj čakam na to, da gremo na sneg. Dobro je, da bodo priprave v Obertilliachu, ki je relativno blizu doma,« je po odlični poletni sezoni dobro razpoložen lastnik dveh bronastih kolajn na olimpijskih igrah, prvo je osvojil še za Hrvaško, ter dveh zlatih kolajn, ene srebrne in bronaste kolajne na svetovnih prvenstvih.
Letošnja sezona bo zanj že osemnajsta v svetovnem pokalu. Najvišje je bil v sezoni 2014/15, ko sta bila pred njim le Francoz Martin Fourcade in Rus Anton Šipulin, zadnjič pa je bil na stopničkah 11. januarja lani v Ruhpoldingu s tretjim mestom na individualni tekmi. »Letos bi si zagotovo želel biti višje kot lani v skupnem seštevku, ko sem bil 24., s tem da sem izpustil pet posamičnih tekem od 21. Pričakujem, da sem sposoben priti med najboljših 15, morda tudi med najboljših deset v skupnem seštevku, kar pa ne bo odvisno samo od mene, ampak tudi od drugih. Zame bosta vrhunca sezone svetovno prvenstvo in tekma na Pokljuki. Še vedno lahko držim korak z mlajšimi tekmovalci, čeprav se lahko zgodi dan, ko ga ne morem, toda v povprečju lahko. Ob pravem dnevu lahko naredim dobre rezultate,« je prepričan Fak.
