Šestindvajsetletni slovenski as je po izjemnem delu svoje ekipe na račun prišel na zadnjem zahtevnejšem vzponu in tekmecem pobegnil slabih sedem kilometrov pred vrhom vzpona Sormano (12,9 km/6,4 %) oziroma 48,5 km pred ciljem. Hitro si je nabral pol minute naskoka pred zasledovalci, na vrhu klanca pa je imel 1:10 minute prednosti.
Več kot tri minute prednosti
S samostojno vožnjo je po nevarnem spustu nadaljeval vse do Coma in z visoko dvignjenimi rokami v mavričasti majici z belimi hlačkami slavil prepričljivo zmago. Drugi je ciljno črto z zaostankom 3:16 minute prečkal Belgijec Remco Evenepoel (Soudal Quick-Step), tretji pa Italijan Giulio Ciccone, ki je za zmagovalcem zaostal 4:31 minute.
»Vsaka zmaga je posebna, tudi današnja. Ekipa je trdo garala celo leto za vse te zmage. To je bil velik dan za nas vse, dirka pa dolga in naporna. Obenem je bilo vse odvisno le od nadzora naše ekipe. Vesel sem, da sem lahko zmagal zanjo,« je v izjavi organizatorjem dejal današnji zmagovalec.
Napad na zadnjem daljšem vzponu so skrbno načrtovali, je priznal: »Načrtovali smo napad na tak način, saj je dirka tako težka, da v zadnjih 40 km vozimo mož na moža. Vedel sem, da lahko pridem do cilja, če bom imel na vrhu oprijemljivo prednost. Seveda pa nikoli zares ne veš, ali ti bo uspelo.«
Nov zgodovinski uspeh
Za nekaj trenutkov se je Evenepoel na spustu še približeval, a je imel Pogačar tudi na to odgovor. »Na lažni ravnini po spustu se je malce približal, zato sem še dodatno pritisnil in skušal pridobiti psihološko prednost pred zasledovalci. Šel sem na polno, nato pa smo kapljali do cilja eden za drugim,« je pristavil.
Pogačar (UAE Team Emirates) je spisal nov zgodovinski uspeh v svoji karieri. Postal je šele drugi kolesar, ki je štirikrat zapovrstjo slavil na katerem od spomenikov. Nazadnje je to med letoma 1946 in 1949 uspelo Italijanu Faustu Coppiju prav po Lombardiji.
S četrto zmago na zadnji italijanski klasiki je Pogačar zdaj le še eno oddaljen od legendarnega Coppija (5), na večni lestvici po zmagah na klasiki odpadajočega listja pa se je izenačil še z enim Italijanom Alfredom Bindo. Toda Pogačar o zgodovinskih dosežkih pa ne razmišlja: »Bomo videli, kje bom po koncu kariere, zdaj komaj čakam premor po sezoni.«
Na dirki bi morala nastopiti še dva Slovenca, a Jan Tratnik (Visma-Lease a Bike) zaradi bolezni ni startal. Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) je bil aktiven v številčnem pobegu, a je bila glavnina pod vodstvom ekipe iz emiratov ves čas dovolj blizu in ni ponudila možnosti za presenečenje iz ubežne skupine.
Letos kar 25 zmag
Pogačar je leto 2024 sklenil na najboljši možni način. Od 2. marca, ko je slavil prvič, je zbral kar 25 zmag, kar se ni zgodilo vse od leta 2005, ko je sprinterske zmage kot po tekočem traku zbiral Italijan Alessandro Petacchi. Letos je slavil na devetih od skupno 11 dirk to sezono. Brez zmage je ostal le na Milano-Sanremu (3. mesto) in VN Quebeca (7.).
Slovenski as je po številu zmag v karieri zdaj ujel rojaka Primoža Rogliča, oba bosta leto 2025 začela z 88 slavji. Izkušeni Zasavec je tik pred Lombardijo sklenil sezono, potem ko v zadnjem času ni bil v pravi formi.
Pogačar je letos dobil dva spomenika, aprila je bil najboljši na preizkušnji Liege-Bastogne-Liege, na največjih petih enodnevnih dirkah pa ima sedem zmag, kar je največ med aktivnimi kolesarji. S šestimi mu sledi Nizozemec Mathieu van der Poel. Na vrhu večne lestvice je za zdaj neulovljivi Belgijec Eddy Merckx z 19 zmagami.
