Slovenija je na SP doslej osvojila tri kolajne, a nobene zlate. Za prvo odličje je na cestni dirki v Lizboni 2001 z bronom poskrbel Andrej Hauptman, leta 2017 je bil Primož Roglič v Bergnu srebrn na kronometru, lani pa je Tadej Pogačar cestno dirko v Glasgowu končal z bronom. Po številu zlatih kolajn je na večni lestvici prva Italija (54) pred Belgijo (41) in Nizozemsko (39), enak vrstni red pa je tudi v skupnem seštevku odličij na SP: Italijani 147, Belgijci 105, Nizozemci pa 101.
Le Roglič v dvojni vlogi
Selektor moške reprezentance Uroš Murn, ki je na tem položaju tretje leto, je za tekmovanje v Zürichu (i)zbral najmočnejšo zasedbo, ki jo trenutno premore Slovenija. Ta ima pravico do osmih kolesarjev na cestni dirki, ki bo zadnji dan tekmovanja (nedelja, 29. september). Sedmerica prihaja iz ekip svetovne serije: Tadej Pogačar, Domen Novak (oba UAE Emirates), Primož Roglič (Red Bull Bora-Hansgrohe), Matej Mohorič, Matevž Govekar (oba Bahrain Victorious), Jan Tratnik (Visma Lease a Bike) in Luka Mezgec (Jayco AlUla), eden pa iz kontinentalne (Jaka Primožič, Hrinkow Advarics iz Avstrije). Edini med osmerico, ki bo dirkal na obeh preizkušnjah, je Roglič, ki bo vozil tudi na jutrišnjem kronometru.
»Vložili smo veliko truda in časa, da smo zbrali vse najboljše slovenske kolesarje. Še dodaten motiv zanje je dejstvo, da je Slovenija letos slavila na vseh treh največjih dirkah na svetu: Tadej na Giru in Touru, Primož na Vuelti. To, kar počno naši fantje, je v sodobnem kolesarstvu nekaj nepredstavljivega,« se zaveda Uroš Murn, nekdanji odlični kolesar in reprezentant. »To ni le slovenski fenomen, temu pravim globalni fenomen. Da imamo dva fanta, ki prihajata iz male Slovenije in sta skupaj letos na velikih dirkah pobrala vse, kar je možno. To ni nepredstavljivo le za nas, ampak za ves kolesarski svet. Ko sem bil še tekmovalec, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bomo nekoč najboljši na svetu.«
Zdaj 49-letni Novomeščan ocenjuje, da je kronometer pisan na kožo Rogliču (naslov svetovnega prvaka iz lanskega leta bo branil Belgijec Remco Evenepoel, tudi olimpijski prvak iz Pariza 2024), cestna dirka pa slovenskemu oktetu: »Kronometer je dolg 46,1 kilometra s 413 višinskimi metri. Ni tehnično zahteven, ima dva krajša vzpona, ki si sledita drug za drugim. Trasa cestne dirke je zelo zahtevna in razgibana, dolga je skoraj 274 kilometrov in ima 4470 višinskih metrov.« Glede na vrhunsko zasedbo so cilji zelo visoki. »Pričakujemo kolajno tako na kronometru kot na cestni dirki. Na kronometru imamo enega tekmovalca, ki je v najožjem krogu favoritov za odličje, na cestni dirki pa imamo v ognju več želez. Odkrito ciljamo na prvo mavrično majico za naslov svetovnega prvaka v slovenski zgodovini. Računamo torej na eno odličje na cesti, lahko sta tudi dve, a bo poleg vrhunske vožnje potrebne tudi veliko športne sreče.«
Mohorič poskrbel za šok
Toda včeraj je za šok, a na srečo očitno le začasni, poskrbel Matej Mohorič. Konec tedna bi moral nastopiti na makadamski dirki svetovne serije v Gironi, vendar je po padcu na ogledu trase nastop odpovedal in se vrnil v domovino. Svetovni prvak na lanski makadamski dirki v Benečiji se je želel v Gironi pripravljati na SP, ki bo 6. oktobra v Belgiji. A iz Girone so kmalu prišle spodbudne novice, da si je Moho pri padcu močno odrgnil dlan in pridelal nekaj šivov, vseeno pa bo lahko nastopil na obeh svetovnih prvenstvih – na cestni dirki v Švici in makadamski v Belgiji.
