Tokrat 215,3 km dolga trasa med Vignolo in San Luco se bo začela ob 11.15 in končala dobrih pet ur kasneje. Kolesarje v prvem delu čaka nekaj daljših klancev, a odločitev bo kot vselej padla na krožni trasi po Bologni oziroma v štirih krogih po prihodu v mesto pod San Luco (1,8 km/10,8 %).
Sloviti klanec v Bologni so letos odpeljali tudi na dirki po Franciji, a zgolj enkrat. Tokrat ga bodo petkrat, nesporni kralj zadnjih let tam pa je Roglič. 34-letni Zasavec je tam zmagal trikrat, večkrat je slavil le Costante Girardengo, in sicer petkrat med letoma 1918 in 1925.
Roglič je lani v sprintu navkreber prepričljivo ugnal drugouvrščenega Pogačarja, ki je v dosedanjih treh poskusih na tej dirki vselej ostal praznih rok. Dvakrat zapovrstjo je bil drugi, leta 2021 pa preizkušnje zaradi težav z zdravjem ni končal.
Pogačar bo pritiskal do zadnje dirke
Tokrat na dirko po Emiliji prihaja poln samozavesti ter v mavričasti majici, ki si jo je želel vrsto let. »Ta del leta mi je vselej zelo pri srcu, zdaj pa bo ta občutek z mavričasto majico še bolj poseben,« je v izjavi za svoje moštvo dejal Pogačar.
»Kar se je zgodilo v Zürichu, predstavlja uresničitev mojih sanj. Karkoli se bo zgodilo od tu naprej, bo le bonus. Glede na sezono, ki jo imamo za sabo z ekipo, bomo seveda pritiskali do zadnje dirke in skušali obdobje končati na vrhuncu. Konec sezone z italijanskimi klasikami je res lep, prinaša zanimivo dirkanje in skušali se bomo kar najbolje odrezati,« je še dodal prvi kolesar svetovne lestvice.
Rekord petih zmag drži Fuasto Coppi
Konkurenca bo v okolici Bologne zelo močna. Ob Pogačarju in Rogliču so na startni listi tudi Evenepoel, Španec Enric Mas, ki je pred dvema letoma Pogačarja na San Luco ugnal za 11 sekund, Irec Ben Healy, Kanadčan Michael Woods, Britanec Tom Pidcock, Američan Matteo Jorgenson in še številni drugi.
Velika večina kolesarjev se bo po dirki po Emiliji podala v Varese, kjer bo v torek na vrsti preizkušnja po treh dolinah Vareseja, 12. oktobra pa sledi še vrhunec italijanskih enodnevnih klasik z dirko po Lombardiji.
Na spomeniku odpadajočega listja je Pogačar slavil v zadnjih treh sezonah, z morebitno četrto zmago zapovrstjo pa bi se v tem pogledu izenačil s slovitim domačinom Faustom Coppijem. Ta je slavil v letih 1946, 1947, 1948 in 1949, rekordno peto zmago pa je vknjižil pet let kasneje.
