V zgodovini slovenskega olimpizma je zgolj petim športnikom uspelo na olimpijskih igrah slaviti več kot enkrat. Prvi je bil ravno v Parizu pred 100 leti legendarni slovenski telovadec Štukelj, ki je v Parizu leta 1924 zmagal tako v mnogoboju kot tudi na drogu.
Štukelj pa je tudi edini slovenski olimpijec, ki mu je doslej uspelo osvojiti tri zlate medalje. Ponovno je na najvišji stopnički stal v Amsterdamu leta 1928 po zmagi na krogih.
Prvi po Štuklju, ki se je izbranemu klubu slovenskih olimpionikov z dvema ali več olimpijskimi zmagami pridružil, je bil telovadec Miro Cerar. Ta je na konju z ročaji slavil v Tokiu 1964 in nato še v Ciudad de Mexicu štiri leta pozneje.
Sledilo je dolgih petdeset let, da sta telovadca v elitni druščini dobila družbo. Na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je z zmagama v smuku in veleslalomu to uspelo alpski smučarki Tini Maze. Njen uspeh pa je osem let pozneje v Pekingu ponovila smučarska skakalka Urša Bogataj, ki je najprej zmagala na srednji skakalnici, nato pa je bila še del zmagovalne mešane skakalne ekipe.
Z uspehom na steni v Le Bourgetu se je vsem naštetim danes pridružila še Garnbret. S tem je 25-letna Korošica skoraj natanko 100 let po prvih slovenskih olimpijskih zmagah potrdila status francoske prestolnice kot mesta, ki je z zlatimi črkami zapisan v slovenske športne almanahe.
Po Štukljevih prvencih najžlahtnejšega leska je francoska prestolnica bila večkrat kraj velikih slovenskih športnih uspehov.
Zgolj v zadnjih letih sta tam na celinskih tekmovanjih velike uspehe slavili odbojkarska in rokometna reprezentanca. Odbojkarji so bili leta 2019 na evropskem prvenstvu drugi, rokometaši dve leti prej tretji. Oboji so imeli na tokratnih olimpijski igrah priložnost ponoviti tiste dosežke. Odbojkarji so se prebili do četrtfinala, kjer so izgubili proti danes okronanim podprvakom Poljakom, rokometaši pa bodo v nedeljo v Lillu znova v igri za bronasto medaljo.
Dvakrat (leta 2020 in 2021) je v Parizu zmago na največji kolesarski dirki na svetu, slovitem Touru, slavil Tadej Pogačar (letos jo je zaradi pariških priprav na olimpijske igre v Nici), nekaj desetletij pred tem je prvo in edino slovensko zmago v posamični konkurenci na teniških turnirjih za veliki slam na slovitih igriščih Roland Garossa leta 1977 dosegla Mima Jauševec ...
Ob tem je pomemben slovenski športni mejnik postavila tudi sama odprava na letošnje olimpijske igre v Parizu. Ta je štela 90 športnikov, največ doslej, ob tem pa sta v rokometni konkurenci nastopila tudi dva rezervista.
Slovenija s tem spada med 40 največjih reprezentanc na igrah - kljub dejstvu, da je po številu prebivalcev na 145. mestu med 206 nastopajočimi. Po podatkih ameriškega medija CBS je Slovenija s tem celo na prvem mestu po številu športnikov glede na prebivalstvo.
