Dezinformacije niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečuje.
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države. Njihov namen je zavajanje, manipuliranje in vplivanje na splošno javno mnenje. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Uporabljajo se za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah in celo za vplivanje na politične procese. Zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, zato spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo.
»Demokracija je napadena«
»Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je v vladnem GOVSI podkastu povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov. Dezinformacije so izziv za vse, dodaja.
»Kdo stoji za tem sporočilom?«
Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje. »Vsakič, ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej, ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite osveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste osveščeni širitelji informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,« meni.
Nekateri mediji so opravili odlično delo »in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije, in naj preštejem prste na njih, ker umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov.«
Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!
Zavedanje, da je vsak izmed nas lahko tarča dezinformacij, je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije se širijo hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
»preBERI, preMISLI, PREVERI«
Več o dezinformacijah lahko izveste na tematski podstrani na spletnem mestu državne uprave GOV.SI.
Spremljajte tudi naš profil 'Ustavimo dezinformacije' (@SloVsDezinfo) na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.
Kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajamo tudi v slovenščino in objavljamo na GOV.SI.
Naročnik oglasa: Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo
