Za sajenje dreves se lahko odločimo tako v jesenskem kot tudi pomladanskem času, vendar je za večji uspeh rasti, drevnine bolje saditi na jesen. Ob koncu poletja se začne narava umirjati, rastline gredo v fazo mirovanja – dormanco in jih tako s presajanjem ne bomo zmotili med intenzivno rastjo. Prav tako je v tem času veliko padavin, kar pripomore k boljši razraščenosti korenin in s tem k večjemu uspehu, da bodo imele rastline močno in zdravo rast. Najboljši čas za sajenje dreves je med septembrom in novembrom, ko zemlja še ni zamrznjena.

Izbira prave lokacije

Najprej si je najbolje narediti plan, oz. načrt. Pri tem upoštevamo že vse dosedanje komponente, ki so v vrtu. To so vsa drevesa, gredice, zelenjavni vrt, terase, prostori za počitek, v glavnem vse kar je že sedaj na vrtu. Potem se vprašamo, kaj si želimo spremeniti, ali bomo katere rastline odstranili, prestavili in kaj bomo na novo vnesli v vrt. Pri drevesih in grmovnicah imejmo v mislih, da bodo čez leta zrastla, zato se o posamezni vrsti prej pozanimamo, kakšna je njihova končna velikost. Prav tako nekaterim odgovarjajo senčna mesta, drugim pa sončna. Za sadno drevje vedno poiščemo jugozahodne in zavetrne lege, kjer bo veliko sonca. Za visoka drevesa naj bo dovolj prostora in jih ne sadimo preblizu hiš. Pomembne so tudi lastnosti tal, kot so struktura, pH in vodo zadrževalne lastnosti. Kisla tla, to je nižji pH, potrebujejo rastline kot so borovnice, hortenzije, azaleje, rododendroni…

Potek sajenja drevesa

Ko smo določili mesto za sajenje drevesa ali grmovja in izbrali lepo in zdravo sadiko, se lotimo sajenja. Sadiko brez koreninske grude lahko namočimo v kalež (zemlja, voda, hlevski gnoj) in tako dosežemo, da se sadika napoji hranil in vode.

  1. Najprej izkopljemo dovolj veliko sadilno jamo, ki naj bo 2x večja od koreninske grude.
  2. Na dno jame položimo narobe obrnjeno travno rušo.
  3. Čez posujemo mrtvico (spodnja izkopana polovica zemlje), ki ji primešamo Rasti Modro gnojilo.
  4. Sadiki odrežemo poškodovane in predolge korenine in jo postavimo v sadilno jamo, tako da je cepljeno mesto 10 cm nad tlemi.
  5. Živici (zgornja polovica izkopane zemlje) primešamo kvaliteten substrat - COMPO SANA zemljo za sajenje, ki je odlična za sajenje vseh vrst rastlin. Vsebuje tudi aktivator korenin, ki izboljša razrast korenin in posledično sprejem vode ter hranil.

  1. Ob straneh sadilne jame nasujemo še 2 pesti Hlevskega gnoja Extra, ki bo povišal organsko maso v tleh in živost koristnih mikroorganizmov. Pri založnem gnojenju pazimo, da gnojilo ne pride v stik s koreninami.
  2. Sadilno jamo zapolnimo s substratom, jo dobro potlačimo in zalijemo z večjo količino vode (40 L vode/ sadilno jamo).

Ula Hernavs, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja

Priporočamo