Nekega dne, ne tako daleč v prihodnosti, se bodo na študiju komunikologije učili, da je tega zgodovinskega dne, v sredo, 6. novembra 2024, ob sedmi uri in sedemnajst minut zjutraj, umrlo tradicionalno novinarstvo. Mladi študenti pa bodo na smrt zdolgočaseni poslušali povsem bizarne zgodbe o starinskih medijih, tako imenovanih sredstvih javnega obveščanja, s katerimi so njihovi predniki komunicirali s svetom. Na primer o radiu, kar je nekaj med glasbenim streamingom in podkastom, le da brez slike, ki so ga ljudje poslušali v kuhinjah in avtomobilih. Ali o televiziji, ki je bila nekaj takega kot tiktok ali youtube, le da na primitivnih, velikanskih napravah, ki so stale v dnevnih sobah. Ali o internetnih portalih, nekaj podobnega družbenim omrežjem, le veliko bolj dolgočasno. Ali pa o najbolj bedastih medijih od vseh, tako imenovanih časopisih, tiskanih na nekakšne papirnate zvezke, nekaj podobnega knjigam, le da so bili precej tanjši in s slikami, v njih pa so ljudje nekoč davno prebirali novice o dogodkih prejšnjega dne. Potem pa bo neki sramežljivi glas iz zadnje klopi dvignil roko in vprašal: »Kaj pa so to knjige?«

Vsem tem tradicionalnim medijem je bila skupna ena stvar: uporabnik, ki so ga naslavljali, tako imenovani informirani državljan. Prek časopisov, radia, televizije ali internetnih portalov je državljan izvedel, kaj se dogaja po svetu okrog njega. Ali vsaj tisto, kar so lastniki medijev – bodisi medijski mogotci bodisi države – hoteli, da državljan ve. Možnosti za manipulacijo so bile zato ogromne, možnosti samih medijev pa še večje. Obstajali so tudi »neodvisni mediji«, mediji zunaj nadzora političnih in ekonomskih sil, včasih pa – vem, da zveni noro – celo zunaj nadzora samih zasebnih lastnikov. Ključna je bila beseda zaupanje: na širokem trgu informacij so ljudje izbirali medij, ki mu zaupajo.

Potem ko je napočilo tretje tisočletje, se je pojavil internet, ki je v igro vpeljal revolucionarno novost: »interakcijo« oziroma »demokratizacijo medijev«. Možnost, da posameznik pod svojim imenom in priimkom ali povsem anonimno, svobodno, brezplačno in brez kakršnih koli omejitev komentira besedila, objavljena na portalih. In »informirani državljan« je postal aktivni soudeleženec javnega obveščanja, na koncu pa tudi sam ustvarjalec vsebin.

Opazili ste besedo vsebina: v tem kratkem vmesnem obdobju je namreč tradicionalni medij postal samo še en proizvod na pisanem trgu, ki uporabnikov, torej kupcev, ni več osvajal z zaupanjem, ampak z »vsebino«. Novinarji so postali samo proizvajalci privlačne vsebine in niso bile več pomembne niti njihove poklicne kompetence niti kredibilnost: ni šlo za to, da je lahko novinar vsak, novinar je zdaj res bil vsak. Ali vsaj vsak, ki se je prijavil v »komentarje bralcev«.

Družbena omrežja so bila logično nadaljevanje in zadnji žebelj v krsti tradicionalnega novinarstva. Informirani državljan je dobil svoj zasebni medij, svoj lastni mali portal, svoj zasebni časopis in televizijo: možnost, da piše, snema, oddaja, ureja, prenaša, deli ali celo, da si povsem svobodno izmišljuje najbolj neverjetne te, kako se jim že reče, »vsebine«. Tradicionalni mediji pa so postali smrtni sovražniki njihove svobode, orožje v rokah skrivnostnih elit in nosilcev politične in finančne moči, kdor koli že so – mreže bogatih političnih mogočnežev, tajna prostozidarska bratstva, gejevski lobiji, pedofilska kabala iz kleti tiste washingtonske picerije ali ljudje reptili iz ozvezdja Vega. Končno so v sredo, 6. novembra 2024, ob sedmi uri in sedemnajst minut zjutraj sporočili, da je Donald J. Trump osvojil ključne države in prišel do dvesto sedemdesetih elektorskih glasov, s čimer si je praktično zagotovil drugi mandat v Beli hiši, Elon Musk, lastnik X, nekdanjega twitterja, pa je na svojem družbenem omrežju objavil svoj kratki status: »You are the media now.« Vi ste zdaj mediji.

S prihodom Trumpa na oblast je dvesto milijonov uporabnikov Muskovega omrežja X tako dobilo medijsko licenco. Zaupanje? Komu pa naj državljan bolj verjame kot sebi? Ni več finančnih in političnih mogotcev, ki nadzirajo medijski trg, nihče več ne bo filtriral informacij in odločal o tem, kaj bo šlo skozi in kaj ne, nihče več ne bo namesto državljana odločal, kaj mora, sme ali želi vedeti, državljan ne bo več vedel samo tistega, kar elite želijo, da ve. Dobro, razen morda samega Elona Muska in X oziroma njegovega slovitega algoritma.

V najlepšem obratu, ki si ga lahko zamislite, je svobodni informirani državljan tako pokopal tradicionalne medije, ker jih urejajo skrivnostni nauki in algoritmi mogočnežev in bogatašev, ki nadzirajo vso izvršno politično in finančno oblast, ter se pojavil na X, ujet v družbeno omrežje Elona Muska, ki mu ni bilo dovolj, da je uradno najbogatejši človek na svetu, ampak je predvčerajšnjim dobil tudi položaj v novi vladi kot vodja oddelka za učinkovitost, urada, katerega cilj je, da v najkrajšem času vso izvršno politično in finančno oblast v ZDA skoncentrira v rokah drugega mogotca in bogataša, Donalda Trumpa. A brez panike, zdaj ste vi mediji.