Tudi na večini fotografij je bila videti resna oziroma otožna. Nekoč je priznala, da se je zaradi tega, ker je imela končano zgolj osnovno šolo, spopadala s kompleksom manjvrednosti. Greta je sicer že kot otrok sanjarila, da bo nekoč filmska igralka, in z 19 leti je zares prvič zaigrala v nekem švedskem filmu. Po naključju jo je tam opazil eden vodilnih mož ameriške filmske družbe MGM in leta 1925 je dvajsetletna pristala v Hollywoodu. To so bili še časi nemega filma in Greta Garbo je zelo kmalu postala ena najvidnejših zvezd tega filmskega mesta. Leta 1930 je posnela svoj prvi zvočni film. Producente je bilo pri tem malo strah, da ne bi bil njen švedski naglas preveč opazen, a se je dobro izšlo. Pred prihodom v ZDA namreč ni znala angleško. Sledili so številni filmi, ki so iz nje naredili glavno zvezdo Hollywooda in leta 1939 je posnela celo romantično komedijo Ninočka, v kateri jo je bilo večkrat kot kadar koli prej videti nasmejano. Dve leti zatem je pri 36 letih posnela svoj zadnji film, nato so časopisne stolpce polnila nenehna ugibanja o njeni vrnitvi, do katere ni nikoli prišlo. Svojemu švedskemu biografu je zaupala, da je bila utrujena od Hollywooda in da se je morala dostikrat prav prisiliti, da je odšla v studio na snemanje. Za oskarja je bila nominirana trikrat, vendar se ni udeležila niti ene podelitve tega najbolj cenjenega filmskega priznanja.
Življenje Grete Garbo
Komaj 22 let stara, skoro ni govora o kaki življenski dobi, in vendar je slavna umetnica, o kateri govori z navdušenjem ves svet! Grete Garbo je rodom Švedinja. V vsej rodbini in pri vseh njenih sorodnikih daleč nazaj ni najti nikogar, ki bi se posvetil gledališču. Toda Greti si je z veseljem našminkala lice in igrala na malem otroškem odru. Kot 7-letno dekletce se je skrivaj splazila v razne kabarete, prisostvovala predavanjem, najraje pa gledališkim nastopom, samo da je čutila duh pudra in šminke. Z 10 leti je zahajala v kino, seveda z dovoljenjem staršev, k predstavam za deco. Toda kino ni napravil na njo nobenega vtisa in jo je pustil docela hladno. (…)
Ko je dovršila šolo, je prosila za sprejem v kraljevo dramatično šolo, da se izobrazi za igralko. Dobila je nalogo za sprejemni izpit in evo je nekega dne pred komisijo, sestoječo iz raznih igralcev, režiserjev, novinarjev, ravnateljev in dramaturgov. Mala dvorana je zatemnjena, na rampi gore luči in izpit se prične. Dvajset mladeničev in mladenk je istočasno z njo pri izpitu. Dasiravno še ni dotlej nikdar prestopila desk, ki pomenijo življenje, je vendar svojo vlogo deklamirala gladko in jasno in že čez dva dni je dobila obvestilo, da je sprejeta v šolo. In tako se je začelo za njo novo življenje. Učila se je pridno, obiskovala menda vse predstave v mestu, edino točnosti ni poznala v svojih dolžnostih do šole. Prihajala je kasno k pouku, pozabila zdaj to zdaj ono nalogo, toda učitelji so zatisnili eno oko, videč veliko nadarjenost mlade gojenke. Že predno pa je Greta Garbo dovršila šolo, je čisto slučajno prišla k filmu. Maurice Stiller je rabil za enega svojih filmov igralko glavne vloge. Bil je to njegov veliki film »Gösta Berling«, za katerega je rabil igralko, ki naj bi predstavljala grofico Dohma. In odločil se je dati to vlogo Greti Garbo. Film je dosegel nenavaden uspeh, s čimur je bila zasigurana tudi karijera onih, ki so igrali glavne vloge, med njimi torej tudi Grete Garbo. (…)
V Ameriki je rasla njena slava od dneva do dneva in danes je ena največjih ameriških filmskih umetnic, osobito po njenem velikanskem uspehu, ki ga je žela s svojo kreacijo Ane Karenine v novo posnetem velefilmu M. G. M. produkcije. Ta film, katerega bomo v najkrajšem času videli v Ljubljani, je eden največjih iz najnovejše filmske produkcije, film najčarobnejše, intimne in razkošne inscenacije ter je žel vsepovsod triumfe! Za Ljubljano bo to nedvomno eden največjih filmskih dogodkov.
Slovenski narod, 11. oktobra 1928
Greta Garbo ugrabljena
To pot ne gre za spretno aranžirano filmsko reklamo, marveč je dogodek resničen. Popularno filmsko divo je nekdo ugrabil. Nje same sicer ne, pač pa njen kip. Pripetilo se je to v Budimpešti.
V veži budimpeštanskega kinematografa je stal krasen kip slovite dive, delo nekega slavnega madžarskega kiparja. In ta kip je te dni izginil. V petek zvečer se je pojavilo v kinu več delavcev, ki so direktorju dejali, da prihajajo po naročilu policije in da bodo morali odpeljati Gretin kip. Direktor je bil zelo začuden, ko pa so mu predložili tozadevni policijski ukaz, je dovolil, da kip odpeljejo. Veliko pa je bilo njegovo presenečenje, ko je drugega dne zvedel, da policija dotičnega ukaza sploh ni izdala in da ni imela niti pojma o rafinirani tatvini. Policija zdaj išče podjetne lopove.
Slovenski narod, 29. oktobra 1928
Dunajska »Neue Freie Presse«
poroča, da se je Greta Garbo zaročila z drugim sinom švedskega kralja.
Roman, 11. oktobra 1930
Greba Garbo zabita?
Vsa Amerika in tudi Švedska se zanimata za proces, v katerem pojde za kočljivo vprašanje, ali je slavna filmska igralka Greta Garbo prebrisana in inteligentna ali pa zabita. Tožena stranka je znani ameriški kritik Jim Tully, ki je pisal v nekem ameriškem tedniku o Hollywoodu in žalil njega prebivalce, posebno Greto Garbo. Trdil je, da je mesto filmskih zvezd kraj, kjer živi največ zabitih ljudi. In med tepci ima po njegovem mnenju prvenstvo Greta Garbo. O nji se vedno piše kot o zagonetni ženski, ki hodi najraje sama, v družbo nikoli ne zahaja, posetov ne sprejema, je vedno nedostopna, otožna in osamljena. Greta Garbo bi pa ne bila taka, če bi bila nekoliko bolj inteligentna. Filmski režiserji jo baje nikamor ne puste, ker se boje za njeno slavo, ki bi je bilo takoj konec, čim bi ljudje spoznali, kako neverjetno omejena je slavna igralka.
Greta Garbo je seveda takoj vložila tožbo, ker se čuti v dno duše užaljeno. Ameriška javnost komaj čaka, da se prične obravnava, ki bo spravila na noge zlasti ves filmski svet. Saj bo pa tudi res zanimivo, kakšno stališče zavzamejo sodniki, ker gre za zelo kočljivo zadevo. Če bi kritika oprostili, bi bilo s tem rečeno, da je Greta Garbo res zabita.
Slovenski narod, 23. marca 1931
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
