Je pa seveda res, da je podobno tudi čez mejo, in dejstvo je, da so proti takšnim pojavom najbolj odporni tisti lokali, ki jih imajo v rokah družine in se tako recepti za jedi kot koncept z rahlimi prilagoditvami prenašajo iz roda v rod. V današnji razvrstitvi bomo omenili deset najbolj znanih gostiln in restavracij, ki so v zadnjih letih prenehale delovati, in dodali še kakšno dejstvo iz preteklosti in sedanjosti omenjenih lokalov.

Pen klub, Ljubljana

Ne bi se zmotili, če bi morda rekli, da restavracija z delovnim imenom Pen klub, natančneje pa Restavracija Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev še vedno živi in dela. V resnici ni povsem tako. V hiši zraven Opere že nekaj časa ne kuhajo tako kot nekoč, ko je bila na sporedu neizumetničena kuhinja, ki je temeljila na klasični boljši meščanski kuhinji z izrazitimi nemškimi vplivi in vplivi nekakšne visoke kuhinje iz socializma. Mojster, ki zdaj kuha, verjetno ne bo znal nikoli skuhati stare dobre fižolove juhe in verjetno bo podjetju, ki je prevzelo lokal, vedno predrago pripraviti porcijo velikih jadranskih kalamarov. V Pen klubu so nekoč brez težav skuhali tudi kakšno hrenovko ali pa so kot kremno rezino sestavili kocko bavarskih jetrc. Težko si predstavljamo, da bodo junija na najlepšem balkonu v Ljubljani še kdaj ponudili gozdne jagode z limono in sladkorjem, pa tudi klasičnih pikantnih sicilijanskih testenin ni več na njihovem mestu. Skratka, Pen klub je že davno zaprl svoja vrata.

Gostilna Tramšek, Žerovinci

Gostilna pod jeruzalemskimi griči je veljala med kulinaričnimi izbirčneži za najprijaznejšo v naših krajih. Stregli so prenovljene, a prepoznavne prleške jedi, najraje v obliki degustacijskih menijev. Avtorski pristop in sledljive lokalne sestavine. Tünka, gibanice, keber, bučno olje, domači sir …, vse po spodobnih cenah. Je pa dejstvo, da je bila tudi zaradi lokacije gostilna z najboljšo ponudbo štajerskih vin pogosto prazna. Menda so jo zaprli, ko je šel zadnji šef, kuhar, natakar in somelje v pokoj, zdaj pravijo, da dela pri Mencingerju v Prekmurju.

Maxim, Ljubljana

Nekoč najprestižnejša ljubljanska restavracija, ki je ob receptih visoke, bolj francoske kot italijanske kuhinje ponujala res izvrstna, najboljša domača in svetovna vina, je bila dolga leta na meji obstoja. Vodilni direktorji našega največjega trgovca so z zaprtjem pravzaprav dolgo odlašali, po eni strani je bilo težko zapreti legendarno restavracijo iz sedemdesetih, ki je gostila praktično vse slovenske in tudi tuje politike ter jasno mnoge gospodarstvenike, po drugi strani je bilo težko preživeti v situaciji, ko včasih ves dan niso imeli niti enega gosta.

K Rotundi, Selo

Ena najboljših gostiln v zgodovini Prekmurja, gotovo pa najboljša gostilna na Goričkem se je zaprla pred kakšnima dvema letoma, potem ko so očitno izgubili veselje do dela. Ponujali so za odtenek prirejene domače jedi, ki so temeljile na tradicionalnih sestavinah in receptih, od bučnega olja prek jetrc, mesa iz tünke do gibanic in retašev. Pravili so, da so bile za lokalne goste cene previsoke, a se je pri našem zadnjem obisku pred štirimi leti zdelo ravno nasprotno, saj je naša pojedina petih jedi (hladna, juha, topla, glavna, sladica) stala komaj nekaj čez 20 evrov na osebo.

Za gradom, Koper

Ko je šel Darko Rodica v pokoj, so zaprli tudi nekoč najboljšo gostilno na Obali – Za gradom. Sloveli so po ribjih jedeh, ki jih je zgovorni gostinec prirejal z raznimi domislicami. Manj je ugajal ozek izbor vinskih etiket, še manj dejstvo, da je bilo v majhni jedilnici kar težko dobiti mizo. Tisti, ki po zaprtju lokala v Semedeli pogrešajo tovrstno hrano, imajo že nekaj časa odgovor v bližnjem Serminu, kjer kuhajo in pečejo bivši mladi mojstri iz gostilne Za gradom v urejeni restavraciji Salicornia, ki podobno pripravlja skoraj izključno morsko obarvano hrano.

Gostilna Vrbinc, Ljubljana

Nekoč se je v Ljubljani vedelo, kam mora gost, če se želi malce skriti. Ko je hotel premier zamenjati ministra, mu je to povedal pri Vrbincu. Stregli so najboljšo divjačino, tudi kakšnega medveda in vrhunske ribe, najraje kakšno morsko žabo. V vinski kleti so imeli najboljša slovenska vina. Vrbinc nikakor ni bil poceni gostilna, a so gostje vedeli, zakaj hodijo na Peruzzijevo. Ko je lastnik zbolel, so gostilno zaprli, zdaj pa na istem terenu deluje objekt s pisanim konceptom »za vsakogar nekaj«. Od priročnih sobic prek zajtrkov in ocvrtih lignjev do pic.

Restavracija, Primorka Strunjan

Ko smo pred nekaj leti zadnjič jedli v Primorki, smo bili prepričani, da se bomo še vrnili. Tako zaradi svežih morskih dobrot in dobro pripravljenih mesnin kot zaradi skoraj popolne vinske karte in simpatičnega mediteranskega vrta, ki je ponujal gostom senco tudi v vročih poletnih dneh. Potem pa se je nekega dne nekdo v nekem velikem podjetju odločil, da bo najemnika izselil in postavil novo, še boljšo restavracijo. Pa se to očitno ni zgodilo in zgradbica, v kateri je bila nekoč Primorka, zdaj enostavno sameva na plaži v Strunjanu.

Monstera, Ljubljana

Eden od pionirjev ustvarjalne kuhinje v naših krajih Bine Volčič je po zgodbi na Bledu in v času nastopov na televiziji odprl tudi majhen, na začetku učinkovit lokal na Gosposki. Pripravljali so razmeroma drage in brezkompromisne kreativne menije in leta 2022 restavracijo dokončno zaprli. Ekipa (vsaj del nje) naj bi nadaljevala začeto delo v bistroju Georgie pri RTV. Volčič zdaj svoje ideje ponuja v Prekmurju, v stavbi na Gosposki pa so nekaj mesecev gostovali briški Wine Brothers z razkošnimi jedmi iz morja in najdražjimi vini na svetu. Gostov niso prepričali.

Baladur, Šmarje

Če se peljete iz Kopra prek Šmarja proti meji, boste pod klancem na levi strani videli vegasto zgradbo z majhnim parkiriščem, ki je nekoč gostila eno najboljših istrskih gostiln pri nas. Stari gospodar je v konobi poleg istrskih mesnin ponujal vse vrste testenin, predvsem pa fuže z nasitnimi omakami. V finalu so za veliko manjši denar, kot smo danes navajeni, stregli surovo meso, ki so si ga gostje sami popekli. Odkar je stari Baladur odšel, se na njegovem mestu menjajo novi lokali z novimi koncepti. Ljudstvo pa istrsko hrano raje naroča na Hrvaškem.

Vitez, Ljubljana

V Ljubljani smo imeli pred leti lep izbor različnih gostiln, ki si niso skakale v zelje, v Mačku so stregli ribe, v Štajerskem hramu štajerske jedi s kislo juho na čelu, v Vitezu pa tradicionalno divjačino. Po osamosvojitvi se je Vitez še nekaj časa obdržal, spreminjal in dopolnjeval koncepte, na koncu pa so morali priznati, da trg njihove ponudbe ne razume več. Novi lastniki, ki zdaj že nekaj let kuhajo pod imenom Breg, lepo izkoriščajo lego stare hiše in očitno delajo boljši posel, še posebno zaradi turistov. Divjačine pa običajno nimajo.