Po drugi strani so odpirali nove univerze, šole, bolnišnice in televizije, konec leta 1975 tako novosadsko kot prištinsko. Tudi na mednarodnem področju je bilo v tistih letih zanimivo, za našo deželo je bilo pred 50 leti podpisanih nekaj odločilnih dokumentov v italijanskem Osimu. Že v tistem času so znali na vzhodu države snemati popularne nadaljevanke, so pa to tudi leta nekaterih tragičnih dogodkov in smrti.
Podpis osimskih sporazumov
Osimski sporazumi so pravni akti, ki sta jih 10. novembra 1975 podpisali Jugoslavija in Italija v Osimu blizu Ancone. Veljati so začeli 11. oktobra 1977. Sporazume sestavljajo trije dokumenti: Meddržavna pogodba med Jugoslavijo in Italijo, Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ter Protokol o prosti coni. Podpisnika pogodbe sta bila zunanja ministra Miloš Minić in Mariano Rumor. Sporazumi urejajo mejo na kopnem in na morju ter postopke za njeno določitev na samem zemljišču. Posebej pomembna so določila, ki urejajo državljanstva, ob tem so uredili izplačilo odškodnin za odvzeto imetje, morebitno preselitev in socialno zavarovanje oseb z območja cone A in B Svobodnega tržaškega ozemlja. Opredeljeno je bilo sodelovanje držav na področju vodnega gospodarstva, cestnih in vodnih povezav, varstvo pred onesnaženjem in sodelovanje pristanišč. Predvsem gospodarskih delov osimskih sporazumov niso v celoti uresničili, smo pa dobili sabotinsko cesto in cesto po Kolovratu. Tako Slovenija kot Hrvaška sta po razpadu Jugoslavije podedovali sporazume z Italijo.
Čiščenje države
Leto 1975 je bilo v znamenju obračunavanja z različnimi političnimi nasprotniki. Ker sta na različne naslove pošiljali sumljivo pošto, so oblasti 12. februarja izgnale ameriški operni pevki Glorio Lind in Ann Waterman. Pet dni kasneje so 15 oseb obsodili na do 13 let zapora, ker naj bi se hoteli s Hrvaško odcepiti. Zaradi zgodbe Jovana Radulovića Stričeva zapuščina, ki naj bi četnike opisovala z naklonjenostjo, so prepovedali literarno revijo Gradina. Mihajla Mihajlova so zaradi člankov, ki jih je napisal za ameriške medije, 28. februarja obsodili na sedem let zapora.
Dan ljubezni
Petnajstega februarja je bil Opatijski festival, prireditev, s katere se je najboljša pesem kot predstavnica Jugoslavije uvrstila na tekmovanje za evrovizijsko pesem v Stockholmu. Zborček Pepel in kri je za nekatere presenetljivo, za druge pa povsem pričakovano zmagal s pesmijo Dan ljubezni (besedilo Dušan Velkaverh, glasba Tadej Hrušovar). Slovenija je imela še nekaj predstavnikov, Eldo Viler, Braca Korena, Neco Falk in Buldožerje, ki so kot duo trio zapeli in zaigrali eno najbolj nenavadnih slovenskih popevk Rastemo. Mimogrede, skupina Pepel in kri je v Stockholmu zasedla 13. mesto.
Smrt Iva Andrića
V Beogradu je 13. marca umrl književnik, nobelovec Ivo Andrić (1892–1975), rojen v Dolcu pri Travniku. Andrić je bil za jugoslovansko bralstvo in politiko pomemben zato, ker je leta 1961 osvojil Nobelovo nagrado za literaturo, eno najpomembnejših odlikovanj modernega sveta. V dokumentih žirije piše, da je pisal v srbohrvaškem jeziku, a si Andrića Srbi in Hrvati tako ali tako delijo. Nobelovi ocenjevalci so nagradili njegov Most na Drini, zaradi epske moči, s katero je zarisal teme in upodobil človeške usode, črpane iz zgodovine svoje dežele.
Odpisani in Gruntovčani
Gledalstvu so 16. marca pokazali zadnji del srbske TV-serije Odpisani. Zgodba iz časov druge svetovne vojne v Beogradu sledi akcijam oborožene tajne komunistične enote, ki v vsaki seriji nemškim okupatorjem povzroča velike težave. Blesteli so Dragan Nikolić, Pavle Vujisić in Voja Brajović. V naslednjih letih so posneli še film in serijo z naslovom Vrnitev odpisanih. Na Hrvaškem so 21. septembra začeli predvajati humoristično in rahlo družbenokritično serijo Gruntovčani z Dudekom (Martin Sagner) in Regico (Smiljka Bencet Jagarić).
Požar v reški porodnišnici
Jugoslovanski socializem ni bil imun za katastrofe. Niti leta 1975 ne. V porodnišnici takratne Klinične bolnice dr. Zdravko Kučić na Reki je 28. marca v požaru umrlo 25 novorojenčkov. Požar je povzročila infrardeča pečica, ogenj je bil tako slab, da so ga opazili šele po pol ure. Gasilci so prišli po 45 minutah. Preživeli so trije otroci. Šestnajstega maja se je pri Vranju ob prečkanju vlaka zrušil most, dva vagona sta padla v reko, najmanj 13 ljudi je umrlo.
Beograjski finale
Petnajstega junija je v Beogradu potekal finale evropskega prvenstva v košarki. Na koncu zanimivega prvenstva (tekme so bile tudi na Reki, v Karlovcu in Splitu) in zanimive tekme so slavili modri, ki so Sovjete premagali z 90:84. Jugoslovani so tako ali tako zlahka premagovali vse nasprotnike, Sovjeti so se bolj mučili, čeprav so imeli v moštvu Aleksandra in Sergeja Belova. Vendar so jih Krešimir Ćosić, Dražen Dalipagić, Mirza Delibašić, Zoran Slavnić in Dragan Kićanović povsem povozili. Selektor Jugoslavije je bil zagrebški trener Mirko Novosel.
Ugrabitev Vlada Dapčevića
Osmega avgusta so jugoslovanski agenti ob pomoči romunske tajne službe v Bukarešti ugrabili Vlada Dapčevića (1917–2001), predvojnega črnogorskega komunista in hrabrega partizanskega podpolkovnika. Dapčević je bil informbirojevec, takoj po vojni je bil obsojen. Ko so ga izpustili, je leta 1958 odšel v Sovjetsko zvezo, želel se je boriti z Američani v Vietnamu in na Kubi, vendar se Sovjeti niso strinjali, zato je odšel na Zahod in kritiziral našo partijo. Ko so ga ujeli, so ga najprej obsodili na smrt, potem pa na 20 let ječe. Leta 1988 so ga izpustili.
Odprtje Univerze v Mariboru
Kot smo napisali na začetku, je jugoslovanski režim skrbel za izobrazbo ljudstva, in v tem smislu je potekalo tudi odprtje mariborske univerze 19. septembra 1975. Temelji so seveda segali daleč v preteklost, ko je leta 1859 Anton Slomšek ustanovil visoko bogoslužno šolo, hkrati so imeli v Mariboru lepo število višjih šol, ki so postale osnova za univerzo. Prvi rektor je postal Vladimir Bračič (1919–1996), komunist in partizan. Novembra so ustanovili tudi Univerzo v Banjaluki, ki je imela šest fakultet, tri višje šole in devet inštitutov.
Letalska nesreča v Pragi
Tridesetega oktobra je letalo DC-9-32 slovenskega letalskega prevoznika Inex-Adria Aviopromet, ki je letelo iz črnogorskega Tivta, ob 9.20 strmoglavilo v praškem predmestju Suchdol. Letalo s 115 potniki in petimi člani posadke se je v težkih vremenskih pogojih spustilo prenizko in ni uspelo preleteti zadnjih vzpetin pred letališčem. Petinsedemdeset potnikov je umrlo takoj, štirje so poškodbam podlegli v bolnišnici. Nesreča še vedno velja za najhujšo letalsko nesrečo na češkem ozemlju in eno od treh katastrofalnih nesreč slovenskega letalskega prevoznika.
