Najboljše gostilne ob našem morju

Manjši del ekipe iz nekoč skoraj legendarne gostilne Za gradom, ki je dolga leta gostila publiko, željno ribjih jedi, na Semedeli, se je po odhodu lastnika, natakarja, režiserja in scenarista odpravil v malce manj romantično okolje koprske industrijske cone Sermin. In nastala je ribja restavracija, kakršno bi moralo imeti vsako večje obmorsko mesto, toda na bolj prestižni lokaciji, ki so v samem centru Kopra očitno rezervirane za povprečne picerije in enostavne balkanske restavracije. Kakor koli, fantje iz Salicornije znajo kuhati, uporabljajo solidne ali kar najboljše sestavine (tuna, jastog, škampi, tartufi …) in se občasno morskih junakov lotijo tudi z avtorskimi posegi. Še posebej hladne predjedi so tudi likovno učinkovite, a v vseh fazah ponujajo predvsem izredno okusne jedi. Mesa skoraj nimajo. Degustacija petih jedi stane 50 evrov na osebo, tri jedi v času kosila 30 evrov. Vinska karta je zanimiva in se je po začetnem otipavanju odločila sprejeti tudi tuja vina, predvsem šampanjce. Cene vin so razmeroma ugodne.

Hitro se je prijela portoroška restavracija, ki skupaj z vinoteko tvori učinkovit tandem. Duet, ki ga ne smete spregledati. Malo je pomagalo dejstvo, da je Marina Portorož že pred leti veljala za najboljšo restavracijo pri nas. Publiko so prepričali s svežimi morskimi sestavinami in enostavnimi avtorskimi posegi. Njihov aktualni, 120-minutni degustacijski meni stane 79 evrov, v glavnih vlogah nastopata žafranova rižota s škampi in file bele ribe s hobotnico in prilogami. Vinska karta lahko ponudi praktično vse, od dragih šampanjcev do ugodnih malvazij.

V hotelu Palace Kempinski je najbolj razkošna restavracija na našem morju. Včasih je odprta le zvečer, včasih sploh ni odprta. Je pa res, da smo nazadnje v najboljšem slovenskem velikem hotelu zelo dobro jedli in še bolje pili. V kleteh imajo namreč še vedno najprestižnejša tuja vina, ki imajo tudi zelo visoke cene. Aktualno imajo na svojih straneh dva degustacijska menija. Morskega in malo manj morskega, oba staneta 90 evrov, če naročate posamezno, stane glavna mesna jed, bizon, 110 evrov, glavna ribja, brancin, pa 45 evrov.

Za pethodni meni boste v restavraciji na obali našega morja v Izoli odšteli 58 evrov. Posamezno: piranski brancin s prilogo stane 26 evrov, tatar iz tune 18 evrov, kilogram jastoga s testeninami 120 evrov. Gre za prestižno obmorsko restavracijo, ki jo ob odločni kuhinji od bližnjih sosedov loči sicer vse bolj neobvezno priseganje na sledljivo kuhinjo. Imajo lep izbor vin na kozarec, ponujajo vse slovenske vinske pokrajine in hkrati ne pozabijo na naravna in velika tuja vina po zmernih cenah. V hotelu pa je seveda mogoče tudi prespati (v sezoni 200 evrov).

Izola je edino mesto na naši Obali, ki živi normalno življenje, ima pet ali celo šest solidnih gostiln, pa še nekaj simpatičnih vinotek za povrh. Dokaj stalno publiko in zanesljive navijače ima Sonja (40 evrov na osebo), gostilna s predvsem morsko hrano na obali našega morja. Imajo znan nabor rib, školjk in rakov, ki jih pripravljajo na mnogo načinov, najvišje pa štejejo svojo ribjo juho in vse mogoče kombinacije jedi s škampi. Za tiste, ki ne marajo morja, je v rezervi nekaj jedi, v zadnjem času se polni tudi vinska karta, na kateri niso samo istrski favoriti.

Ribja restavracija, ki ob klasičnih receptih ponuja nekaj malega avtorskih posegov. Najraje imajo degustacijske menije, najenostavnejši, s štirimi jedmi, stane 60 evrov, osem jedi 90 evrov (tunin tatarec, hobotnica z divjimi šparglji, zeliščna juha, špargljeva pita, špagetki z divjimi šparglji, file piranskega brancina s tartufi, siri, sladica). Ponudba vin (pa tudi tujih žganj) je zelo spodobna. Na svojem mestu so mnoga istrska in večina najboljših slovenskih ter nekaj tujih vin. Število penin je neverjetno, kakšnih 15 ali 20 je tudi šampanjcev.

Pretežno ribja restavracija, ena cenejših na naši Obali, ki se večinoma drži svežega ulova. Sicer pa ne komplicirajo in se ne umikajo iz osnovne ponudbe. Dobite vse od bakalarja do kalamarov in briljantnih testenin s škampi (to morate pokusiti), za izbirčneže so na svojem mestu tudi prestižnejše ribe, jadranski lignji, školjke in še kaj. Že za 30 do 40 evrov se utegnete dobro najesti. Vinska karta ni preveč obsežna, je pa skoraj povsem orientirana na primorska vina, največ je seveda istrske kapljice, predvsem malvazij. Vina so razmeroma poceni.

Ob očitnem pomanjkanju zelenih istrskih gostiln je v hribih vedno na svojem mestu tradicionalna Na burji, ki sicer bolj mesni ponudbi dodaja tudi morske dobrote. Izvrstne so široko narezane hladne mesnine, tradicionalno pripravljajo svoje bobiče, testenine gredo s tartufi ali bolj mesnimi omakami, v velikem finalu pa se gostje najraje srečajo z velikim kosom govedine, ki jo narežejo kot taljato. Imajo domača, istrska vina, predvsem malvazijo in refošk, na svojem mestu so Zaro, Santomas, Klenart, Pucer z Vrha… Pripravite 60 do 70 evrov na osebo.

V eni cenejših ribjih gostiln na Obali, na najlepšem izolskem trgu, pripravljajo predvsem enostavne ribje jedi in na mizo postavljajo svežo ponudbo, zato včasih jedilni list ne pričara dejanske ponudbe rib, rakov in školjk. Ob sardelah in sardonih je mogoče dobiti sipe in lignje pa tudi večje ribe. Če ne marate morskega življa, ste v podrejenem položaju, a so hladne mesnine, siri in istrski bobiči prav tako vedno na programu. Imajo predvsem istrska naravna vina. Pripravite kakšnih 25 evrov. Se pa cena gotovo dvigne, če se odločite za kakšne večje ribe.

Stara primorska gostilna na meji Brkinov, Krasa in Istre, ki ponuja divjačino v okviru istrske kuhinje, kar pomeni, da so v ponudbi tudi tartufi, testenine, hvalijo raviole z gobami, pa tudi istrska vina in celo ribe. So pa seveda v glavni vlogi jelenov pršut, divji prašički, medvedja salama, običajna divjad in včasih celo medvedji zrezek v brusnični omaki z domačimi njoki. Vinska ponudba je povezana z vini iz koprske kleti, le nekaj je drugih primorskih vinarjev in le kakšno vino je tudi iz briškega konca. 40 evrov na osebo.