Rektor ljubljanske univerze dr. Gregor Majdič in direktor IJS dr. Boštjan Zalar sta jih javno ovrgla. Govorcem sta očitala, da nekateri med njimi dvomijo o podnebnih spremembah in posledično o podnebni krizi, da podnebnih sprememb ne preučujejo celostno in da za zanikanje podnebnih sprememb ni nobene znanstvene podlage. Državnemu svetu sta navrgla, da bi moral razprave organizirati na najvišji ravni in nanje povabiti strokovnjake, pristojne za področje razprave, ter upoštevati znanstveni argument.

Ker je bil pobudnik posveta in tudi uvodničar nekdanji državni svetnik dr. Matjaž Gams, smo ga prosili za pogovor. Sprejel nas je v prostorih Instituta Jožefa Stefana, kjer je zaposlen na oddelku za inteligentne sisteme. Vznemirjenje po posvetu se po nekaj dneh očitno še ni poleglo, kajti kmalu za nami je v intervjuvančev kabinet vstopila tiskovna predstavnica inštituta, ki je želela prisostvovati pogovoru, potem ko nas je prestregla že na hodniku z vprašanjem, kaj počnemo tam. Gospod Gams jo je vljudno prosil, naj odide, a je vztrajala. »Če nastopaš v imenu inštituta, potem moram biti navzoča,« je dejala. Pojasnilo, da nastopa v lastnem imenu, je sprva ni zadovoljilo. Poudarila je, da je problem že to, da intervju poteka v prostorih inštituta, on pa ji je ogorčeno odvrnil: »To, da prideš na intervju z mediji, kjer nastopam kot neodvisen strokovnjak, je žalitev za znanost. Takšnega nasilja politkomisarjev nad znanostjo pa res nisem pričakoval. To se mi v življenju še ni zgodilo.«

Ko je tiskovna predstavnica vendarle odšla, se nama je s fotografom intervjuvanec opravičil za neljubi pripetljaj, ki ga je povezal s povedanim na omenjenem posvetu. »Tam je bilo morda res nekaj nekoliko pretrdih izjav, toda tega, da bi stroka govorila, kot hoče ideologija, ne moremo dopustiti,« je bil odločen.

Posvet v državnem svetu je javni neznanstveni strokovni dogodek, kjer ima vsakdo pravico povedati svoje mnenje. Ko je nekaj objavljeno v strokovni literaturi, so kriteriji seveda strožji. Jaz stojim za svojimi trditvami. Zanima me, iz katerega mojega stavka, izrečenega na posvetu, je mogoče razbrati, da zanikam podnebne spremembe. Nasprotno, priznavam jih in vem, da so problem, zato je treba nastopati proti njim. Tudi iz vseh mojih prispevkov na področju okolja je razvidno, da podnebne spremembe obravnavam kot resen problem, ne pa kot edini ali največji. V predstavitvi v državnem svetu sem se vrtel okrog vprašanja, koliko kisika in CO2 kdo proizvaja ter koliko CO2 rastline poberejo iz ozračja. Moja osredja tema je bila povezana s problemi, ki so posledica toplogrednih plinov oziroma spreminjanja okolja, zato je pripomba, da sem zanikovalec podnebnih sprememb, popolnoma zgrešena. Kaj so s povedanim na posvetu mislili kolegi, pa morajo sami pojasniti.