Glede na poročilo, ki se naslanja na zaupne pogovore z več sto žrtvami nasilja obeh v vojno vpletenih strani, sodne spise in uradne zabeležke, so bili od 24. februarja 2022, ko je Rusija sprožila agresijo nad Ukrajino, do konca julija v tej državi zabeleženi 1004 primeri spolnega nasilja.
Ta številka predstavlja le delček resničnega stanja, je danes pred novinarji v Ženevi poudarila vodja misije ZN za nadzor nad človekovimi pravicami v Ukrajini Danielle Bell. Kot je pojasnila, so preiskovalci uspeli zaslišati le okoli 10 odstotkov osvobojenih ujetnikov obeh strani, do ukrajinskih ozemelj pod nadzorom Rusije pa niso imeli dostopa.
Od vseh primerov so preiskovalci odgovornost za 89 odstotkov od njih pripisali ruski strani - pripadnikom vojske, varnostnih sil in zaporniškim uslužbencem -, preostalih 11 odstotkov pa ukrajinski.
"Sem globoko zaskrbljen zaradi pogostosti teh odvratnih dejanj (...) in se bojim, da se v sklopu nenehnega nasilja, ki smo mu vsakodnevno priča v Ukrajini, nadaljujejo," je v sporočilu obžaloval visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
To nasilje se po njegovih besedah uvršča v "šokanten vzorec mučenja, zastraševanja in prisile", ki traja od začetka konflikta.
Večina žrtev opisanega nasilja so bili moški, zlasti v zaporih, tarča so bile tudi ženske in dekleta, zlasti na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
