Slovenija si želi, da nova avstrijska vlada konča pravosodno reformo na avstrijskem Koroškem tako, da bodo imeli vsi pripadniki slovenske manjšine dostop do slovenskega jezika pred sodišči ter da bosta dvojezična vzgoja in izobraževanje prisotna vse od predšolske vzgoje do konca srednje šole. To je v petek med obiskom Dunaja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Njena gostiteljica Beate Meinl-Reisinger pa je povedala, da tudi nova avstrijska vlada podpira dolgotrajno zahtevo nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, da se jo prizna kot manjšino.
Fajonova je sicer izrazila zadovoljstvo, da je avstrijska vlada v koalicijsko pogodbo zapisala tudi skrb za dvojezično izobraževanje, kar je bil predvsem predlog stranke NEOS, iz katere prihaja ministrica Meinl-Reisinger. Nova vlada, v kateri so še Ljudska stranka in socialdemokrati, je prisegla marca, potem ko zmagoviti svobodnjaki niso našli skupnega jezika z Ljudsko stranko.
Tudi o Dodiku
Obisk je potekal ob pripravah na majsko zaznamovanje 70. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe, s katero je nastala Avstrija kot suverena država in ki določa tudi pravice slovenske manjšine. Fajonova je dejala, da se Slovenija šteje za njeno nesporno naslednico in ves čas tako tudi deluje.
Na novinarsko vprašanje o namerah svobodnjakov, da v ustavo avstrijske dežele Štajerske zapišejo himno, ki govori o ozemlju slovenske države, pa je dejala, da bi to imelo zelo negativne posledice za dvostranske odnose. »V Sloveniji bi to razumeli izjemno slabo, lahko bi se interpretiralo tudi kot ozemeljske težnje,« je ministrica znova opozorila pred namerami skrajne desnice, o katerih je januarja prvi poročal Dnevnik.
Med temami je bil tudi zahodni Balkan, pri čemer Dunaj in Ljubljana podpirata proces širitve EU, ki bi po besedah Meinl-Reisingerjeve prinesla varnost in napredek vsej regiji in tudi Evropi. Ministrici sta kritizirali »odcepitveno retoriko« vodstva Republike Srbske na čelu s predsednikom Miloradom Dodikom, ki mu je Avstrija skupaj z Nemčijo prepovedala vstop v državo. Fajonova je dejala, da se Slovenija za takšen korak še ni odločila, da pa bi želela ukrep na ravni Evropske unije.
Fajonova se je zavzela še za čimprejšnjo odpravo nadzora notranjih meja v območju schengna, torej tudi na avstrijsko-slovenski meji.
