Rim je te dni ob Parizu postal pomembno diplomatsko vozlišče, kamor se steka svetovna diplomacija. Po kratki diplomatski ofenzivi šarma italijanske premierke Giorgie Meloni pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu, kjer ji je ta zagotovil, da bo stoodstotno dosegel trgovinski dogovor z Evropsko unijo, poti peljejo v večno mesto. Preden bo tja enkrat v prihodnje pripotoval Trump, ki je vabilo prejel od Melonijeve, bo od svojega podpredsednika J. D. Vancea iz prve roke lahko slišal njegove vtise o italijanski prestolnici.
Vance namreč v večnem mestu preživlja velikonočne praznike prav v času, ko bo v Rimu tudi drugi krog pogovorov o iranskem jedrskem vprašanju med Washingtonom in Teheranom. V petek se je že sešel z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Pietrom Parolinom. Ali se bo v prihodnjih dneh tudi s papežem Frančiškom, ni znano. Preden je moral papež februarja v bolnišnico, sta se z Vanceem javno sporekla zaradi načrtov ameriške administracije o deportaciji migrantov.
Spreminjajoča se stališča
Danes bosta za pogajalsko mizo na posredne pogovore s pomočjo omanskega zunanjega ministra Badra bin Hamada Al Busaidija ponovno sedla ameriški odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči. Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je ob tem opozoril, da bi morala biti IAEA del pogajanj, saj lahko deluje kot premostitelj med stališči ZDA in Irana. Pogajanja med Washingtonom in Teheranom po uvodnem obetavnem srečanju minuli teden v Omanu zdaj v Rimu vstopajo v bolj vročo fazo iskanja vsebinskega strinjanja. Pogajalska izhodišča so namreč precej različna.
Še na začetku tedna je kazalo, da bi ZDA utegnile privoliti, da Iran ohrani svoj jedrski program v omejenem obsegu, kar je predvideval že sklenjeni dogovor o iranskem jedrskem programu (JCPoA), iz katerega je leta 2018 med prvim mandatom izstopil predsednik Donald Trump. Steve Witkoff je namreč nakazal pripravljenost ZDA, da bi Iran lahko obdržal proces bogatenja urana z nizko stopnjo čistosti. JCPoA je dovoljeval bogatenje do 3,67-odstotne čistosti, a Iran je po ameriškem odstopu od sporazuma uran obogatil do 60-odstotne čistosti in se približal potrebni 90-odstotni za izdelavo jedrskega orožja. Že v prvem krogu pogajanj v Omanu naj bi ZDA predstavile zamisel, da bi doslej obogateni uran v Iranu skladiščili v tujini. To zamisel, ki se je pojavljala tudi ob sklepanju JCPoA, v Iranu ves čas zavračajo.
Witkoff in ameriška administracija sta nekaj dni pozneje svoja stališča precej spremenila. Zdaj ZDA zahtevajo popolno razgradnjo iranskega jedrskega programa. Ta zaostritev zahtev se je zgodila sočasno z objavljenimi podrobnostmi priprav izraelske vlade Benjamina Netanjahuja pred nekaj meseci na napad na iranske jedrske obrate. Pripravili so različne načrte, od zračnih napadov v sodelovanju z ZDA do kombiniranih zračno-kopenskih napadov, ko bi za uničenje jedrskih obratov na iransko ozemlje poslali specialne enote. Kot je še zapisal New York Times, naj bi načrte preprečil Trump, ki je hotel dati diplomaciji prednost.
Čeprav ima Iran po lanskih izraelskih napadih močno oslabljeno zračno obrambo – uničili naj bi ruske sisteme S-300 – strokovnjaki vendarle opozarjajo, da z vojaškim napadom ne bi mogli kar uničiti iranskih jedrskih obratov Fordow in Natanz. Ko so Trumpa pred dnevi novinarji vprašali o poročanju časnika, da je odvrnil Izrael od napada, je dejal: »Ne bi rekel, da sem ga odvrnil. S tem (napadom, op. a.) se mi ne mudi, ker menim, da ima Iran priložnost, da postane velika država.«
Optimizem z rusko podporo
Če je pred dnevi še veliki ajatola Ali Hamenej precej diplomatsko nedorečeno ocenjeval, da bi lahko dosegli dogovor ali pa tudi ne, je več optimizma v petek pokazal iranski minister Aragči. Po posvetovanjih v Moskvi je dejal, da so na prvem krogu pogovorov z ZDA zaznali resnost nasprotne strani. »Če bodo pokazali resnost namere in ne bodo postavljali nerealnih zahtev, je mogoče doseči sporazum,« je bil optimističen Aragči.
V Teheranu zagovarjajo stališče, da mora nov dogovor z Američani upoštevati zdajšnjo realnost iranskega jedrskega programa. Aragči si je zaželel, da bi vlogo v pogajanjih igrala tudi Moskva, njegov ruski kolega Sergej Lavrov pa je dal vedeti, da si Rusija želi dogovor v skladu s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja.
