Nehammer je novico o propadu pogajanj sporočil danes zvečer na omrežju X. »Po propadu koalicijskih pogajanj bom v prihodnjih dneh odstopil z mesta kanclerja in vodje stranke ter omogočil mirno tranzicijo,« je zapisal.
Po njegovih besedah nadaljevanje pogajanj ni mogoče zaradi razhajanj glede ključnih točk. Hkrati je dal vedeti, da še naprej ni pripravljen na pogajanja s svobodnjaki (FPÖ). Dejal je namreč, da po njegovem prepričanju radikali nimajo rešitve za noben problem. Del ljudske stranke je sicer naklonjen pogajanjem s svobodnjaki.
Wir haben lange und redlich verhandelt. In wesentlichen Punkten ist mit der SPÖ keine Einigung möglich. Die Volkspartei steht zu ihren Versprechen: Wir werden leistungs- und wirtschaftsfeindlichen Maßnahmen oder neuen Steuern nicht zustimmen. Daher beenden wir die Verhandlungen… pic.twitter.com/evKgQbtTwq
— Karl Nehammer (@karlnehammer) January 4, 2025
Kancler je novico o propadu pogajanj objavil dan po odstopu liberalne stranke Neos od koalicijskih pogajanj. Ta je v petek sporočila, da v pogajanjih z ljudsko stranko in socialdemokrati ni videla volje za reforme, pač pa zgolj kratkoročno usmeritev do naslednjih volitev.
Pogajanja med strankami so potekala od sredine novembra, koalicija treh strank pa bi bila sploh prva v zgodovini države.
Po odstopu liberalne stranke Neos od koalicijskih pogajanj sta ljudska stranka in socialdemokrati v petek zvečer napovedali nadaljevanje pogajanj. Dvostrankarska koalicija ÖVP in SPÖ bi sicer imela v 183-članskem parlamentu le en glas večine.
Na parlamentarnih volitvah 29. septembra so najmočnejša stranka v Avstriji postali desničarski svobodnjaki (FPÖ). A ker nobena druga stranka ne želi sodelovati z njimi, je predsednik Alexander Van der Bellen v nasprotju z dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade podelil Nehammerju, čigar ÖVP je zasedla drugo mesto.
Svobodnjakom raste podpora
Po propadu pogajanj bi lahko v Avstriji prišlo do predčasnih volitev, a bi te, kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, prišle v nepravem času za ÖVP, katere priljubljenost v zadnjem času upada. V zadnjih anketah se giblje okoli 20 odstotkov, več kot šest odstotkov manj, kot so jih konservativci osvojili novembra.
Obenem raste podpora svobodnjakom, ki si glede na zadnje javnomnenjske ankete lahko obetajo več kot 35-odstotno podporo volivcev, ki so jim pred tem na volitvah namenili 28,8 odstotkov glasov.
