Na avstrijskem Koroškem so v nedeljo odgovarjali na referendumsko vprašanje: »Ali naj se z državnim zakonom prepove gradnja vetrnih elektrarn v gorah in planinah na Koroškem, da se zaščiti koroška narava (in krajina)?« V prid prepovedi je bilo oddanih 51,5 odstotka glasovnic, proti dobre tri odstotne točke manj. Med taboroma za in proti je bilo skupno 4592 glasov razlike, je sporočila zvezna dežela Koroška. Volilna udeležba je bila nekaj manj kot 35-odstotna.
Izvedbo nezavezujočega posvetovalnega referenduma o vetrni energiji je zahtevala skrajno desna svobodnjaška stranka FPÖ v navezi z lokalno stranko Team Kärnten. »Gore je treba zaščititi pred posegi, vetrne turbine vsebujejo okolju škodljive materiale,« je pred referendumom opozarjal predsednik koroške FPÖ Erwin Angerer in trdil, da bo novi zakon o energetskem prehodu dopuščal gradnjo vetrnih elektrarn na celotnem območju Koroške. Namesto na veter bi se raje v večji meri zanašal na sončno energijo in biomaso.
Okoljevarstveniki in cerkev proti prepovedi
V deželni vladi so trenutno najmočnejši socialni demokrati (SPÖ), predsednik koroške SPÖ Peter Kaiser je od leta 2013 tudi deželni glavar Koroške. V stranki so zanikali trditve svobodnjakov in opozorili na prostorski načrt, ki dopušča gradnjo vetrnic le v sedmih koroških občinah ali na 0,26 odstotka celotne površine dežele. Gre za občine Motnica, Breže, Hüttenberg, Reichenfels, Pratnik, St. Georgen v Labotski dolini in Labot. Vetrno energijo – na Koroškem je do leta 2030 predviden zagon okoli sto vetrnic – zagovarja tudi deželna koalicijska zaveznica, konservativna ljudska stranka ÖVP. Da naj obkrožijo ne, so volilcem predlagali še v strankah Zeleni in NEOS, sindikati, okoljevarstvene in znanstvenoraziskovalne organizacije ter katoliška cerkev.
Populistična FPÖ, ki je trenutno na zmagovitem pohodu po Avstriji in bo, kot kaže, prvič v zgodovini postavila tudi zveznega kanclerja, je bila bolj prepričljiva. Koroški deželni glavar Peter Kaiser je tesen rezultat referenduma komentiral z besedami, da Korošci še nimajo enotnega večinskega mnenja o rabi vetrne energije. »Dejstvo je: Koroška potrebuje uravnoteženo energetsko mešanico, ki zagotavlja delovna mesta in nam omogoča neodvisnost od dragega uvoza jedrske energije,« je dodal.
Deželna vlada bo iskala kompromisno rešitev
Velika večina je glasovala za prepoved vetrnic na območjih, kjer prostorski načrti vetrnih elektran sploh ne predvidevajo, je ugotavljal časnik Der Standard. Zavrnitev prepovedi pa je bila še posebej izrazita v občini Suha, ki leži blizu načrtovanih območij vetrne elektrarne; tam je ne obkrožilo 69,3 odstotka udeležencev referenduma. V prid vetrni energiji je s 63-odstotno večino glasoval tudi Celovec, zagovorniki vetrnih elektrarn pa so imeli večino tudi v Beljaku, in sicer 52,6-odstotno.
»Koroška potrebuje uravnoteženo mešanico obnovljivih virov energije,« je v ponedeljek izpostavil deželni minister za gospodarstvo in energijo Sebastian Schuschnig (ÖVP). Tesen izid je zanj signal, da morajo pomisleke in skrbi obeh strani jemati resno, zato je pomembno, da sodelujejo pri iskanju izvedljive rešitve, ki upošteva obe stališči, je poročala APA.
Predsednik koroške gospodarske zbornice Jürgen Mandl je ocenil, da je rezultat »dejansko neodločen«. Predlagatelji referenduma so po njegovem prepričanju državljane »zvabili na volišča, včasih z za lase privlečenimi dezinformacijami in pod lažnimi pretvezami«. V gospodarstvu ne bo sprememb, je zagotovil Mandl: »Še naprej se bomo trudili narediti vse, da prestrukturiramo našo energetsko oskrbo in poskrbimo za prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire.«
Svobodnjaki na Koroškem proti, na Štajerskem zelo za
Na Koroškem se danes vrti 14 vetrnih turbin, deset večjih in štiri manjše. Gradbeno dovoljenje že ima osem novih vetrnic, 24 jih je še v postopku odobritve in nanje posvetovalni referendum ne bo vplival. Prvak koroške FPÖ Angerer je po objavi rezultatov referenduma dejal, da bo treba prepoved vetrne energije vpisati v deželno ustavo, predvidene projekte pa aktivno zavirati.
Povsem drugačne načrte ima FPÖ na avstrijskem Štajerskem, kjer je stranka decembra postavila glavarja Maria Kunaska. Štajerski svobodnjaki želijo do leta 2030 postaviti do 100 dodatnih vetrnih turbin s 400 megavati skupne moči, je razvidno iz vladnega programa. Na Štajerskem že deluje 118 vetrnih turbin, vse so v hribovitih predelih dežele.
