Sanchez je v nagovoru javnosti dejal, da v parlamentu potrebujejo »mnogo večjo progresivno večino«. Hvalil je dosežke svoje vlade z besedami, da je Španija najhitreje rastoče gospodarstvo v Evropski uniji in da ustvari največ novih delovnih mest ter da ji je to uspelo »ob najslabši opoziciji v zgodovini«. Dejal je, da je kralja obvestil o sklicu predčasnih volitev. V Španiji namreč parlament razpusti vlada.
Sanchez sicer doslej ni imel parlamentarne večine in se je zanašal na podporo manjših regionalnih nacionalističnih strank iz Katalonije in Baskije. Ena od teh, katalonska Junts, je v petek odrekla podporo vladnemu predlogu zakona, ki bi med drugim ustavil deložacije ranljivih oseb. Vprašanje je postalo aktualno po odmevni prisilni izselitvi 87-letne Madridčanke, ki ni mogla več plačevati skokovito povišane najemnine, kar je ljudi poslalo na ulice.
Mojster političnega preživetja
Redne volitve bi morale biti najkasneje avgusta prihodnje leto, a je Sanchez že prej nakazal, da bodo verjetno februarja ali marca prihodnje leto. Zdaj se je odločil še bolj pohiteti, po prepričanju mnogih španskih komentatorjev zato, da poskusi izkoristiti trenutno nezadovoljstvo javnosti ob opozicijski zavrnitvi ukrepov proti deložaciji socialno šibkih ter za dveletno zamrznitev višine najemnin in za omejitev kratkoročnega oddajanja.
Sanchez bo na ta način poskusil obrniti trend, saj v anketah že dlje časa zaostaja za desno opozicijo, tudi ali predvsem zaradi številnih korupcijskih škandalov, ki so pretresali njegovo vlado in družino. 54-letnega Sancheza so v preteklosti sicer že nekajkrat praktično odpisali, pa se je izkazal za mojstra političnega preživetja. Tudi na zadnjih volitvah leta 2023 njegovi socialisti niso zmagali, pa je vseeno sestavil vlado, potem ko to ni uspelo zmagoviti Ljudski stranki. Sanchezu je takrat uspel predvsem po zaslugi dogovora s katalonskimi nacionalisti, ki jim je obljubil amnestijo za sodelovanje v poskusu osamosvajanja leta 2017.
Skrajna desnica v vlado prvič po fašizmu?
Sanchez je svojo politiko usmeril levo, morda bolj kot katera koli druga vlada v Evropski uniji. Omogočil je denimo legalizacijo statusa več sto tisoč migrantom. Po drugi strani je njegovo vlado v zadnjih mesecih pretresala kriza z vdorom migrantov v špansko Ceuto na severu Afrike. V zunanji politiki je izrazit kritik ravnanja Izraela v Gazi in ameriškega napada na Iran, edini v zvezi Nato pa se je uprl cilju o odmeri petih odstotkov BDP za obrambo do leta 2035.
Zadnje ankete desni Ljudski stranki odmerjajo približno 32-odstotno podporo, Sanchezovim socialistom 26-odstotno, skrajno desni stranki Vox 18-odstotno in levemu Sumarju 6 odstotkov. Takšen razplet bi verjetno pomenil konec vladanja Sancheza, ki je na čelu ene redkih levih vlad v Evropski uniji oid leta 2018. Bi pa sestavljanje vlade sedanje desne opozicije pomenilo, da bi morala Ljudska stranka v koalicijo s skrajno desnim Voxom. To bi pomenilo, da se skrajna desnica vrača v vlado prvič po koncu fašistične ere Francisca Franca pred pol stoletja. Je pa res, da je tudi leta 2023 kazalo podobno, pa je vlado vseeno sestavljal Sanchez.
V Ljudski stranki, ki je k predčasnim volitvam pozivala večino tokratnega Sanchezovega mandata, so se na njihovo napoved sprva odzvali na kratko. »Končno,« so zapisali.
