V tišini že nekaj let potekajo poleti letal mimo običajnega voznega reda iz drugih držav Evropske unije proti Zagrebu. Na njih so manjše skupine izgnanih migrantov, ki so se za pridobitev mednarodne zaščite prvič registrirali na Hrvaškem. Zdaj pa so pritegnili pozornost javnosti, ker je Nemčija nedavno napovedala, da želi odpovedati gostoljubje skoraj 80.000 migrantom brez veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje. Na Hrvaško naj bi jih premestili okoli 16.700, še več v Italijo.

Enosmerna vozovnica za Hrvaško je rutinska in v skladu z veljavno evropsko zakonodajo, uredbo Dublin III, ki med drugim določa, da je za prosilce za azil pristojna država članica, v kateri je oseba prvič stopila na tla Unije. Kljub temu pa so hrvaški mediji potem začeli poročati o »skrivnostnih prihodih« nenapovedanih čarterskih letal z migranti v spremstvu policije na najbolj oddaljene kotičke letališča dr. Franje Tuđmana.

Bavarska služba ničesar ne skriva

Da ne gre za nobeno skrivnost, razen da jih ni videti na običajnih informativnih zaslonih na letališčih, kaže sporočilo bavarske službe za azil in begunce. Ta je na svoji spletni strani denimo objavila, da je na čarterskem poletu iz Münchna v Zagreb 13. novembra prispelo 15 oseb, ki so bile na podlagi uredbe Dublin III vrnjene na Hrvaško. Šlo je za državljane Sirije, Afganistana, Turčije, Jordanije in Irana. Podobno se je zgodilo teden dni prej, ko je iz Švice pristalo letalo z 20 migranti.

Čeprav sta tako dublinska uredba kot novi evropski pakt o migracijah in azilu javna in vsem dostopna dokumenta, so premestitev migrantov za predvolilne namene izkoristili nekateri hrvaški predsedniški kandidati na desnem centru in desnici. Govorijo o skrivnostnih poletih in Hrvaški kot migrantski žariščni točki ter ostro kritizirajo sedanjo in bivše vlade premiera Andreja Plenkovića, pa tudi predsednika države Zorana Milanovića, ki je bil premier ob začetku evropske migrantske krize leta 2015. Ob tem postavljajo ob stran humanitarno vprašanje in izpostavljajo varnostno.

Vrnejo jih in spet zbežijo

Medijske navedbe, da je Zagreb od Berlina prejel okoli 16.700 prošenj za vrnitev migrantov, je zanikal notranji minister Davor Božinović, ki pravi, da je Nemčija potrdila premestitev 1519 oseb. Do začetka oktobra so letos na Hrvaško vrnili 401 migranta, do konca leta so jih napovedali še 182, a Božinović jih pričakuje še največ 50. Nesorazmerje med številkami je pojasnil z besedami, da postopki izgona trajajo in da niti nemške oblasti ne vedo, kje so vsi ti ljudje, ki jih nameravajo vrniti.

Po podatkih hrvaške policije so na podlagi dublinske uredbe do konca septembra prejeli 1157 migrantov, ki so jih vrnili z vseh koncev Evropske unije, največ pa iz Nemčije, Švice, Francije, Avstrije, Belgije in Nizozemske. Obenem so zabeležili za 60 odstotkov manj poskusov ilegalnih vstopov na Hrvaško kot v enakem obdobju lani.

Lani je bilo na Hrvaško vrnjenih 897 ljudi, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita na Hrvaškem. Ko pridejo na Hrvaško, ponovno zaprosijo za azil in se potem lahko prosto gibljejo. Večina pa ne čaka dolgo in se po ilegalnih poteh znova odpravi proti »obljubljenim deželam«. Hrvaška policija trdi, da prosilci zlorabljajo azilni sistem, ko trdijo, da so politični prebežniki, v resnici pa gre večinoma za ekonomske migrante.

Kritike na račun policije

Hrvaška policija pa je hkrati tudi zadovoljna, ko tisti, ki so se vrnili, kmalu zatem znova prečkajo zahodno mejo. Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s problematiko migracij, opozarjajo, da hrvaška policija pogosto z migranti ravna nezakonito, ne seznani jih s pravicami, ne zagotavlja prevajalcev niti ne posveča posebne pozornosti ranljivim skupinam. Hrvaški mediji so poročali, da migrante, ki jih vrnejo z letali, pustijo na letališču s koščkom papirja z naslovom azilnega doma v nekdanjem hotelu Porin, ki je oddaljen približno dve uri hoda. V domu sicer dobijo namestitev in hrano, prosilcem je zagotovljeno tudi denarno nadomestilo 13,5 evra na mesec.