V Avstriji je konec tedna – nekako sto dni po rednih parlamentarnih volitvah – nastal velik, morda tudi daljnosežen in usoden notranjepolitični preobrat. V soboto so se 70-dnevna koalicijska pogajanja o novi vladi med Ljudsko stranko (ÖVP) in Socialdemokratsko stranko (SPÖ) končala neuspešno. Zaradi tega je Karl Nehammer odstopil kot kancler in šef ÖVP. Izvršni odbor stranke je v nedeljo nato izvolil začasnega vodjo, dosedanjega generalnega sekretarja Christiana Stockerja, ki je takoj izjavil, da ga stranka pooblašča za začetek koalicijskih pogajanj s skrajno desno Svobodnjaško stranko (FPÖ), zmagovalko volitev 29. septembra.
Stocker je novinarjem tudi dejal, da bo pripravljenost njegove stranke na pogajanja s FPÖ marsikoga presenetila, potem ko so v preteklih mesecih on in drugi izrekli težke besede o njenem voditelju Herbertu Kicklu. A Avstrija je v težki gospodarski in javnofinančni situaciji, zato naj bi nujno potrebovala operativno vlado. Prvega skrajno desnega kanclerja po letu 1945 pa bi Avstrija lahko dobila tudi zato, ker imata FPÖ in ÖVP podobna programa.
Predsednik ima zadnjo besedo
Predsednik Alexander Van der Bellen, ki prihaja iz vrst Zelenih, je v nedeljo popoldne novinarjem dejal, da so v ÖVP glasovi, ki so zavračali dialog s FPÖ, postali tišji. »Tu bi se lahko odpirala nova možnost,« je dodal. Tako je k sebi na pogovor, ki ga bosta imela v ponedeljek, povabil Kickla. V naslednjih dneh naj bi sprejel dokončno odločitev. Gre za vprašanje, ali bi omogočil skrajno desnemu Kicklu, da prevzame vodenje vlade.
Novinarjem je Van der Bellen še dejal, da je treba v demokraciji sprejemati kompromise, a je treba upoštevati tudi pravno državo, delitev oblasti, človekove in manjšinske pravice, svobodne in neodvisne medije ter članstvo v EU. »Še naprej bom po svoji vesti pazil, da bodo spoštovani ti temelji naše demokracije, na katerih sta zgrajena naše blagostanje in naša varnost,« je poudaril.
Na volitvah 29. septembra je Kicklova FPÖ dobila 28 odstotkov glasov ter s tem 57 od 183 poslancev. ÖVP, ki je bila pred tem sedem let najmočnejša avstrijska stranka, je dobila 51 poslancev, SPÖ 41, liberalni Neos 18 in Zeleni 16 poslancev. Ker nihče ni hotel v koalicijo s Kicklom, je Van der Bellen novembra dal mandat za sestavo nove vlade dotedanjemu kanclerju Nehammerju, ki se je zatem dva meseca pogajal s SPÖ in Neosom. A v petek je pogajanja naprej zapustil Neos, v soboto pa so padli v vodo še pogovori s SPÖ.
Kickl izbira med dvema dobrima možnostma
Ker so bila pogajanja z Neosom in SPÖ neuspešna, je ÖVP potrebovala novega voditelja. Kot veliki poraženec volitev 29. septembra Nehammer stranke ne more voditi na morebitnih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so ena od možnosti. Prav tako ne more voditi koalicijskih pogajanj s FPÖ, saj Kickl že vseskozi zavrača dialog z ÖVP, ki bi jo vodil Nehammer.
Po sobotnem koncu pogajanj med ÖVP in SPÖ je Kickl pred dvema dobrima možnostma, to je, da postane kancler koalicije FPÖ in ÖVP ali pa da še veliko bolj kot septembra zmaga na predčasnih volitvah, kot napovedujejo ankete. Vodstvo ÖVP se je v nedeljo odločilo za koalicijo s FPÖ, ker bi na predčasnih volitvah stranka izgubila še več poslancev, kot jih je septembra. Sicer že zdaj stranki v skupni koaliciji vodita pet od devetih avstrijskih zveznih dežel. Tokrat pa naj bi bila prvič na zvezni ravni ÖVP podrejena skrajni desnici, ki bi tako prvič dala kanclerja. Skupaj sta sicer že vladali Avstriji v letih 2000–2006 in 2017–2019, obakrat je bil kancler iz ÖVP.
