V Ankari se je zgodila več dni napovedovana izmenjava zapornikov. Izmenjanih je bilo 26 zapornikov. Deset Rusov, vključno z dvema mladoletnikoma, je bilo predanih v zameno za 16 zapornikov z Zahoda, ki jih je pridržala Rusija, je v izjavi sporočilo turško predsedstvo in pozdravilo zgodovinsko operacijo izmenjave zapornikov, ki jo je organizirala turška obveščevalna služba MIT.
To naj bi bila največja izmenjava po letu 2010, ko sta si Rusija in Zahod izmenjala 14 domnevnih vohunov. Med njimi sta bila takrat dvojni agent Sergej Skripal in tajna ruska agentka Anna Chapman. Pred tem so izmenjave, ki so vključevale več kot deset ljudi, potekale le v času hladne vojne. Sovjetske in zahodne sile so izmenjave izvedle v letih 1985 in 1986.
Novinarji in obveščevalci
Med izmenjanimi sta bila tudi novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich in nekdanji ameriški marinec Paul Whelan, ki sta bila v Rusiji zaprta zaradi obtožb vohunjenja, ki jih ZDA zanikajo. Gershkovich je bil v Rusiji obsojen na 16 let zapora zaradi vohunjenja, Whelan pa je v Rusiji pridržan od leta 2018.
Poleg njiju so bili del izmenjave tudi nemški državljan Rico Krieger, ki je bil v Belorusiji konec junija obsojen na smrtno kazen zaradi terorizma in sodelovanja v ekstremistični skupini, ruski opozicijski politik Ilija Jašin in pripadnik ruske tajne službe FSB Vadim Krasikov, ki je v Nemčiji prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi umora čečenskega poveljnika.
Rusija naj bi med drugim izpustila ameriško-rusko novinarko Alsu Kurmaševo, ki jo je sodišče minuli teden obsodilo na šest let in pol zapora. Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa naj bi Rusija izpustila tudi ruskega opozicijskega politika Vladimirja Kara-Murzo. Vidnega kritika Kremlja Kara-Murzo je sodišče v Moskvi lani spoznalo za krivega veleizdaje zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini in domnevnega širjenja laži o ruski vojski in ga obsodilo na 25 let zapora, kar je najdaljša kazen za kakega predstavnika ruske opozicije v zadnjih letih.
V Ankaro so zaporniki prileteli iz ZDA, Nemčije, Poljske, Slovenije, Norveške, Belorusije in Rusije. Trinajst oseb, ki jih je osvobodila Rusija, je že odšlo v Nemčijo, trije pa v ZDA. Zapornike je v Turčijo prepeljalo skupno sedem letal, od tega dve iz ZDA ter po eno iz Nemčije, Poljske, Norveške, Rusije in Slovenije. Ta je izročila ruska vohuna Artjoma in Anno Dulcevo, ki sta bila v sredo obsojena v Sloveniji.
Akcija, ki je bila očitno zelo dobro organizirana, je potekala v strogi tajnosti. Tudi zato so se ves dan vrstila ugibanja, da bo izmenjava potekala v ruski eksklavi Kaliningrad, ki so jo v preteklosti že uporabili za izmenjavo zapornikov med ZDA in Rusijo, in sicer decembra 2022 pri izmenjavi ameriške košarkašice Brittney Griner in Viktorja Buta, ki je bil v ZDA zaprt zaradi trgovanja z orožjem. O letalu iz Moskve v Kaliningrad je poročala celo ruska agencija Ria Novosti.
Tudi med vojno poteka diplomacija
Izmenjave zapornikov med državami v vojaški zgodovini niso novost. Največ jih je bilo v obdobju hladne vojne, dogajale pa so se tudi kasneje. Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo, pojasnjuje, da je Rusija vsekakor začela aktivnosti, da bi te ljudi spravila domov, ker so pač v tujini delali v njihovem nacionalnem interesu.
»Zadeva kot taka je že stara. Če berete knjigo kitajskega generala Sun Cuja, je že 500 let pred našim štetjem v knjigi Umetnost vojskovanja opisal na eni strani delo vohunov, na drugi strani pa tudi njihove izmenjave s sovražnikovimi vojaki. Izmenjava vohunov zato ni nič novega, res pa je, da so bile izmenjave vohunov nekoliko bolj aktualne v času hladne vojne, ko je bilo vohunskih dejavnosti več in so zato pogosteje potekale izmenjave vohunov med Natom in Rusijo. Seveda se je nekaj podobnega dogajalo tudi po obdobju hladne vojne,« pojasnjuje Miklavčič in dodaja, da je bilo to pričakovati tudi v primeru dveh ruskih vohunov, ki sta bila aretirana in obsojena v Sloveniji. »Takoj ko je bil postopek v Sloveniji formalnopravno zaključen, bi se lahko zgodila takšna menjava. To je mogoče sklepati tudi iz takojšnjega priznanja obdolženih vohunov. Oba sta svoje aktivnosti priznala in postopek se je zaključil. S tem je bila tudi nekako izpolnjena pravna podlaga, da se ju lahko napoti na prestajanje kazni v matično državo. Seveda v domovini takšni ljudje niso napoteni na prestajanje kazni, pač pa so zaradi svoje dejavnosti deležni družbenih ugodnosti in finančnih nagrad.«
Miklavčič pravi, da naj bi po nekaterih, sicer nepreverjenih podatkih ruska vohuna že v sredo odpeljali iz Slovenije. Da se je zadeva tako hitro odvila, Miklavčiča ni presenetilo: »Vse je seveda odvisno tudi od globalnih političnih razmer v posamezni državi. Trenutno je situacija takšna, da Amerika potrebuje takšne zgodbe. Po drugi strani pa si tudi Putin želi več podpore in politične stabilnosti. Takšni dogodki so seveda zelo aktualni in tudi atraktivni za domačo javnost tako v Rusiji kot v Ameriki. Poudariti še velja, da tudi takrat, ko so posamezne države v vojaškem sporu, v ozadju še vedno poteka diplomacija,« še pojasnjuje bivši direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo.
Biden izmenjavo zapornikov označil za dosežek diplomacije
Ameriški predsednik Joe Biden je izmenjavo zapornikov med Zahodom in Rusijo, del katere sta bila tudi ameriški novinar Evan Gershkovic in nekdanji ameriški marinec Paul Whelan, označil kot »podvig diplomacije«, ki je »končal njuno agonijo«. Potrdil je, da so med 16 osebami, ki jih je Rusija izpustila, tudi trije ameriški državljani in oseba s stalnim bivališčem v ZDA.
»Pogajali smo se o izpustitvi 16 ljudi iz Rusije, vključno s petimi Nemci in sedmimi ruskimi državljani, ki so bili politični zaporniki v svoji državi,« je dejal. »Nekateri od teh žensk in moških so bili več let neupravičeno pridržani. Vsi so preživeli nepredstavljivo trpljenje in negotovost. Danes je njihove agonije konec,« je dodal.
